Danes zjutraj ob sončnem vzhodu smo prvič zagledali Tahiti. Prav vsi smo se veselili obiska teh znamenitih južnomorskih otokov, ki jih je pred leti kartiral slavni kapitan Cook. Iz palube sem videl nasade kokosovih palm, kruhovcev in bananovcev. Valovi so se lomili ob nazobčanih skalah in pri tem se je bela morska pena dvigala visoko v zrak. Prizor je bil kot naslikan. Ko smo prijadrali bliže, sem videl, da se nam v kanujih, narejenih iz izdolbenih dreves, približujejo Tahitijci. Tako moški kot ženske so tetovirani, okoli glav pa nosijo vence iz kokosovih listov. Ženske imajo tudi cvetlice v laseh. Po zajtrku smo nekateri odveslali do obale. Pridružila sta se nam tudi kapitan Fitzroy in gospod Darwin. Hodili smo po poti skozi nasad palm. Med drevjem je bilo polno kolib in videli smo družine pri vsakodnevnih opravilih. Nekateri so uporabljali liste bananovca kot krožnike. V naslednjih nekaj dneh je gospod Fitzroy opravil meritve na obali. Nekateri od nas smo se pridružili gospodu Darwinu na izletu po notranjosti. Plezali smo po strmih pobočjih in previdno hodili po ozkih stezah. Nenadoma smo zagledali veličastne stometrske slapove, ki so padali v kaskadah. Nikjer na našem potovanju ni nihče od nas videl bolj veličastnega prizora. Jedli smo pečene banane, poizkusili pa smo tudi ananas in kokosovo mleko. Gospodu Darwinu se je zdelo zelo osvežujoče, jaz pa nisem bil tako prepričan glede njegovega dobrega okusa. Raje imam kravje mleko.