Ozvezdje Laboda pa je imelo po ljudskem izročilu zelo pomembno vlogo za popotnike, ki so se na poti pogosto ravnali po zvezdah. Vendar ne le zato, da so znali ubirati pravo smer v brezpotju, temveč tudi zato, da so vedeli, kdaj je varno iti na pot in potovanje ponoči sploh še nadaljevati. Razlag piše: Kadar se ponoči Križ sv. Jelene ne vidi, takrat ni varno nadaljevati potovanje. (Zora 1852, str. 9798). V Žetini v Poljanski dolini je Janez Dolenc leta 1947 zapisal: Na poti ponoči moraš gledati Šmarn križ, da je srečna rajža. Vendar ozvezdje Laboda ni veljalo povsod za dobro znamenje. Iz Kostela prihaja naslednje izročilo: Zagledati na nebu Šmarni križ med 18. avgustom in 8. septembrom pomeni smrt tisto leto. (J. Gregorič). Zdi pa se, da je ta negativna sporočilnost ozvezdja bolj nenavadna, saj je tudi Vinko Möderndorfer zapisal: Če je svetil na nebu šmarni križ, so spali vso noč brezskrbno, prepričani, da se jim ne more nič zgoditi. (Koroške narodne pripovedke, Celje 1946). Podobno izročilo je ohranil Janez Dolenc v Četeni ravni (1947): Če zvečer, preden greš spat, pogledaš Šmarni križ, boš imel srečno noč.