otroki in taščami je pri mizi z osmimi stoli, vsemi polno zasedenimi, sedel Boris. flNi mogoče!« je zavrisnila, ko je zagledala njegov nos. Nos se je lupil. flTakoj bom našel stol zate,« se je pohvalil. flSedi na mojega in nikar ne vstajaj!« Vendar stola ni našel. Tudi natakar mu ni mogel pomagati. flLahko mi sediš na kolenih,« je predlagal Boris. Sedela sta vsak na svojem koncu stola in njegova rit se je stiskala ob njegovo. Natočil ji je kozarec črnega in začela je pomakati kruh v vino. flOdlično si videti. Kot da nisi na morju!« si je brisal usta, kot da jo hoče ugrizniti. flNaročil sem škampe, tako kot včeraj, nepozabni so, pa so mi prinesli predjed, da ne bi obupal. Medtem ko nekje zadaj tono škampov raztovarjajo s kamiona, tisoči Nemcev z vilicami v rokah čakajo vsak na svojo buzaro!« Natakar je prinesel ribiški trinožnik: Borisova rit je šibila nežni aluminij. Njegova glava je izginila na višino Monikinega čudežnega nedrčka. flLase imaš bele,« je rekla. flLovil sem ribe. Slamnik ni bil pravi: prepuščal je ultraviolične žarke!« flVedela sem. Ne moreš brez športa!« ga je nežno vzgajala. flUjel sem dvanajst rib. Nobena ni pod deset centimetrov! Imel sem jih v hladilni torbi, zdaj jih imam v hladilniku v prikolici. Sredi noči lahko naredim pojedino, če hočem!«