Srebotnikova je tako le še korak oddaljena od velikega cilja, pete turnirske zmage in tudi prve po Stockholmu 2005. A treba je vedeti, da je to njen edini letošnji turnir četrte ravni, vsi drugi, na katerih je (bo) nastopila, so močnejši, kar pomeni, da je tudi zasedba slabša, zadovoljstvo pa zato nikakor prav nič manjše. »Presrečna sem, ker sem v finalu, v bistvu že napol živim sanje, ki sem jih imela pred začetkom turnirja,« je bila nasmejana popolnoma spremenjena Velenjčanka, ki letos precej bolj kot prejšnji dve leti uživa v turnirju. Tudi številni gledalci ji niso bili v breme, kvečjemu nasprotno, v njihovem bučnem spodbujanju je naravnost uživala. V takšnem ozračju je danes vse drugo kot napad na zmago verjetno izključeno? »Absolutno!« samozavestno odgovarja Srebotnikova, da bo prvič zmaga ostala doma, pa čeprav bo njena tekmica prvopostavljena Tatiana Golovin, ki je v drugem včerajšnjem polfinalu s 7:6 (5), 6:2 premagala Rusinjo Vero Duševino in ki je zadnji medsebojni dvoboj dobila kar s 6:0, 6:2.