V življenju in glasbeni karieri se njegovo življenje vrti okoli različnih zgodb, strasti in že prej omenjenega temperamenta. Strast je zanj nekaj zelo pomembnega, saj vsako stvar, ki se je loti, razišče do skrajnosti. Vmesnih stopenj oziroma poti ni. Tako je tudi v ljubezni, kjer lahko strastno ljubi in v zvezo vloži vse, ali pa se je sploh ne loti. A vendar je bila kitara tista prva Janova ljubezen, kateri se je kot najstnik sedem let posvečal kar osem ur dnevno. Odlično brenkanje je obrodilo bogate sadove in tako je kot devetnajstletnik začel svojo pevsko kariero. Najprej se je predstavil kot raper, nato kot neozdravljivi romantik in se nazadnje prelevil v latino loverja. Danes je devetindvajsetletni Jan zrel in oboževan moški, za katerim vzdihuje marsikatera slovenska najstnica in že poročena mamica. Kljub številnim prijateljsko ljubezenskim vezam z manekenko Martino Kajfež, italijansko pevko Ivano Spagna in Injo Gregorič je še vedno samski. Njegovo mnenje o ljubezni je: »Ko najdeš pravo ljubezen, kjer se ujemajo ogenj, energija in strast, potem ni ničesar, kar bi bilo boljše od tega.« Je pa samsko življenje definitivno boljše od neiskrene ljubezni. Čeprav Jan zatrjuje, da je še zmeraj samski, se nam zdi, da nam nekaj prikriva. Njegov glas sicer zveni resno, a izdaja ga rdečica na obrazu. In glej ga zlomka, ravno med intervjujem za našo revijo zazvoni telefon in Jan začne pogovor v srbskem jeziku. Moje misli so že pri 'novosadski Pameli', lepotici Nataši Bekvalac, o kateri so v preteklih mesecih mediji že pisali, da naj bi bila njegova nova ljubezen. A Jan moje domneve kaj hitro podre, ko mi zaupa, da je njegova nova simpatija črnolaska in se tako nehote izda. Naš sum je torej upravičen, vsekakor pa njegov skrivnostni nasmešek na obrazu govori, da je na obzorju nova ljubezen. A zakaj bi drezali, pustimo se raje presenetiti. Pogovor nas zanese na njegovo pravljično hišico na hribu v Strunjanu, s katere je pogled na Strunjanske soline in Piranski zaliv naravnost čaroben. Mojstrovino, ki je nastala iz napol podrte istrske hišice, bi lahko označili kot prav posebno arhitekturno čarovnijo, v kateri se prepleta mešanica med galerijo, kapelico in luksuznim stanovanjem, ki že ob vstopu preseneti z odlično akustiko. Stene v stanovanju krasijo čudovite slike mame Dore. Še posebno pa se mi v spomin vtisne tista, ki je nad idiličnim kaminom v dnevni sobi, kjer je Jan s svojim bratom Domnom kot otrok, saj otroštvo vsakega izmed nas poveže v spomine, ki nas spremljajo skozi celo življenje. Tudi okolica hiše je skrbno urejena, in Jan kar ne more prehvaliti svojega prijatelja, domačina Maria, s katerim se ob večerih na vrtu najraje pogovarjata, kako so kakiji obrodili in če je trta dobro obrezana. Posel ju ne zanima, saj je včasih potrebno v življenju misli preusmeriti tudi drugam. Je pa hiša skrbno varovana z veliko vhodno ograjo in s košatimi drevesi, ki varujejo pogled v notranjost pred radovednimi očmi javnosti. Najin pogovor budno spremlja tudi njegova največja ljubezen, psička Aja. Jan je velik ljubitelj živali in grozno ga boli, če sliši, da se ljudje znašajo nad njimi. Pripoveduje mi, da je psičko dobil pred leti za rojstni dan od družine. Spominja se majhne kepice, ki so mu jo dali v naročje in ki ga je sprva tako boječe gledala, v naslednjem trenutku pa zaspala kar v njegovem naročju. Tako je dobila tudi ime Aja. Je njegova zvesta spremljevalka, ki gre z njim povsod, doma jo pusti le, ko ima urnik poln glasbenih obveznosti. Takrat jo zaupa mami Dori ali prijatelju Mariu. Njuna ljubezen je iskrena, ko se pogledata v oči, zares ne veš, kdo koga bolj ljubi. Ob pogovoru si Jan prižge tudi cigaro z obrazložitvijo, da jih je začel kaditi pred petimi leti in da je tako kot pri brenkanju tudi pri tem posnemal svojega starejšega brata. Zanj je to še eden izmed užitkov, saj si cigaro privošči kot dober obrok. Nenazadnje pa pogovor nanese še na glasbo. Zadnji album z naslovom Jan se bliža platinasti nakladi, kmalu pa bomo lahko slišali tudi najnovejšo pesem Trikrat me poljubi, pri kateri je sodeloval tudi Saša Lošić. Jan je nad Lošo naravnost navdušen, saj pri njem ni čutiti niti malce ega, kar je odlično in privlačno za ustvarjanje dobre glasbe brez meja. Po desetih letih glasbenega ustvarjanja na slovenski glasbeni sceni skozi glasbo in besedila še vedno daje medijem in poslušalcem samega sebe z dušo vred. Če pozorno poslušamo njegove avtorske pesmi na albumih, lahko iz verzov razberemo celotno življenjsko zgodbo oboževanega in priljubljenega črnolasca, ki s svojim videzom in profesionalnim glasbenim znanjem in pristopom zasluženo kroji vrh domače pop produkcije.