Svetlana Makarovič, članica društva za pravice živali, pravi: "Najhujše je biti žival v svetu, ki mu vlada človek in kjer si žival ne more in ne zna pomagati. Kajti človeške žrtve so več ali manj žrtve lastne neumnosti ali slepega zaupanja v apriorne avtoritete - človek ni nikoli popolnoma nedolžna žrtev, ker je obdarjen z možnostjo lastne presoje. Pri živalih pa je tako, da ljudje izkoriščajo njihove naravne instinkte, bodisi za svojo korist bodisi za sproščanje svojih najnižjih nagonov. Mučenje živali je samo predstopnja mučenja otrok; zločin nad živaljo po svoji naravi popolnoma odgovarja zločinom nad otroki. Glede na številnost postopkov proti živalim pa lahko sklepamo, da je velik del človeštva kup izmečkov. Človek je zlo tega planeta, ker so mu razne gnile religije vcepile zavest, da je lastnik vsega živega. Ne gre za varstvo živali samo po sebi, kajti živali, ki imajo vsaj minimalne pogoje za svoj naravni obstoj, ne potrebujejo varstva, potrebujejo samo varstvo pred brezvestnimi ljudmi. Gre za varstvo živali, ki jih gojimo za hrano in različne poizkuse. Zaščite so potrebne živali vsak dan in v civiliziranem človeštvu ne bi bilo potrebno nobenih posebnih dni. Da je vedno več takih namenskih dni, je samo simptom, da so vsi drugi dnevi proti živalim, otrokom, prizadetim in proti drugorazrednim."