Višji svetovalec na oddelku za urbanizem Matija Stupica je pojasnil, da so za območje bajerja razpisali krajinsko-arhitekturni natečaj, s katerim so poskušali najti kompromis med različnimi interesi in mogočimi rabami, da bi ustregli tako tistim, ki menijo, da bi bajer moral ostati naravni biotop, kot tistim, ki zagovarjajo tudi njegovo mestno rekreativno vlogo, na primer ribiči, sprehajalci, drsalci in modelarji. Krajinska arhitektka in članica natečajne komisije doc. dr. Ana Kučan zagotavlja, da na natečaju izbrana zasnova le malo posega v same bregove bajerja. Pravzaprav le nadgrajuje obstoječe stanje, pri tem pa upošteva tudi spremembe v okolici, ki so nastale z zgraditvijo novega stanovanjskega naselja, in odpravlja sedanje prostorske težave. Južni breg bo ostal praktično nespremenjen, ohranjeno bo tudi mokrišče. Urediti pa bi bilo treba vzhodni breg, ki je zaradi stalne uporabe že močno poškodovan. Na južnem delu naj bi zgradili leseno ploščad, ki bi omogočala dostop do vode in s tem varovala breg. Na severnem bregu pa naj bi z dolgo leseno klopjo zamejili prostor in tako preprečili, da bi si stanovalci, katerih zemljišča mejijo na bajer, prisvajali javni prostor.