Pod Kelti Številni naši rojaki se v družbi zelo radi pohvalijo, da so neslovenskega izvora. Pogosto navajajo francosko ali pa vsaj furlansko poreklo. Slednje sorodstvo je bolj verjetno kot prvo. Le malokdo pa se sklicuje na Kelte. Pogosto se spomnim neke svoje kolegice, naravne blondinke, ki ji je zdravnik, pri katerem je iskala pomoč za svojo občutljivo kožo, dejal: »Draga moja, morali se boste sprijazniti s to občutljivostjo. Nisem kriv, če ste Keltinja.« Slovenske zgodovinarje, pa tudi arheologe in etnologe, že nekaj časa zelo zaposlujejo prepiri z venetologi, ki trdijo, da smo Slovenci prastari prebivalci tega prostora in da smo venetskega porekla. Gre za stare težave nekaterih naših rojakov. Iz te stiske izvira tudi poimenovanje naših slovanskih sosedov z Iliri, Ilirske province ... Pozitivna plat teh prepirov je v povečanem zanimanju za Kelte. V zadnjih letih ugotavljajo, da je njihova biološka in kulturna dediščina veliko prisotnejša, kot smo bili do nedavnega pripravljeni priznati. Nimamo še veliko analiz DNK, je pa zanimivo, da nekateri ugledni zdravniki trdijo, da imamo neko presnovno bolezen le Slovenci, Irci in Škoti. Tudi pri poslušanju njihove ljudske glasbe nismo redko v dvomih, ali morda ne poslušamo rezijanske. Slavnostno praznično pritrkavanje v zvonikih naših cerkva naj bi bilo keltskega porekla. Imena naših rek, ki so daljše od trideset kilometrov, naj bi prevzeli po njih. Prednike Ptuja, Celja ... naj bi tudi poimenovali oni. Karantanija, Karniola ... naj bi s svojimi prvimi tremi črkami kazale na keltsko poimenovanje oziroma poudarjanje njihove kamnite narave. Okoli leta 300 pred Kr. so v naše kraje prišli Kelti, eno redkih ljudstev, ki se je naselilo iz zahodne Evrope. Bili naj bi izjemno bojeviti. To so kazali že s svojo bojno opravo, bujno zunanjostjo z dolgimi brki pa tudi kot vojaški najemniki. Njihova oborožitev je bila predvsem dvorezen meč in sulica. Uporabljali so tudi konje in bojne vozove. Prišli so sicer po ovinku, prek današnje Češke in Slovaške, kar pa bistva ne spreminja. Naselili so ogromno področje od Irske prek zahodne in osrednje Evrope, vse do ozemlja Grčije, kjer so uničevali države naslednikov Aleksandra Velikega, do današnje Turčije, kjer so dobili ime Galačani. To

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Pod pod predlog; orodnik
Kelti Kelt samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, orodnik
Številni številen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
naši naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik, množina svojine
rojaki rojak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
družbi družba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
radi rad splošni prislov; nedoločena stopnja
pohvalijo pohvaliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
neslovenskega neslovenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
izvora izvor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
navajajo navajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
francosko francosko splošni prislov; nedoločena stopnja
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
vsaj vsaj členek
furlansko furlansko splošni prislov; nedoločena stopnja
poreklo poreklo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
Slednje slednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
sorodstvo sorodstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bolj bolj splošni prislov; primernik
verjetno verjetno splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
prvo prvi vrstilni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, imenovalnik
Le le členek
malokdo malokdo nedoločni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
sklicuje sklicevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
Kelte Kelt samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, tožilnik
Pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
spomnim spomniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
neke nek nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
svoje svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
kolegice kolegica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
naravne naraven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
blondinke blondinka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
ji on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zdravnik zdravnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pri pri predlog; mestnik
katerem kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
iskala iskati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
pomoč pomoč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
občutljivo občutljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
kožo koža samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
dejal dejati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Draga drag splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
moja moj svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, ednina
morali morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
boste biti pomožni glagol; prihodnjik, 2. oseba, množina, nezanikani
sprijazniti sprijazniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
s z predlog; orodnik
to ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, orodnik
občutljivostjo občutljivost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
Nisem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, zanikani
kriv kriv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
če če podredni veznik
ste biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, množina, nezanikani
Keltinja Keltinja samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Slovenske slovenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
zgodovinarje zgodovinar samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
arheologe arheolog samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
etnologe etnolog samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
že že členek
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
zaposlujejo zaposlovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
prepiri prepir samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
venetologi venetolog samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
ki ki podredni veznik
trdijo trditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
Slovenci Slovenec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
prastari prastar splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
prebivalci prebivalec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
tega ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
prostora prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
da da podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
venetskega venetski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
porekla poreklo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
stare star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
težave težava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
nekaterih nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
naših naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, rodilnik, množina svojine
rojakov rojak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Iz iz predlog; rodilnik
te ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
stiske stiska samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
izvira izvirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
poimenovanje poimenovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
naših naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, rodilnik, množina svojine
slovanskih slovanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
sosedov sosed samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
z z predlog; orodnik
Iliri iliri samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
Ilirske ilirski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
province provinca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Pozitivna pozitiven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
plat plat samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
teh ta kazalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
prepirov prepir samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
povečanem povečan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
zanimanju zanimanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
za za predlog; tožilnik
Kelte Kelt samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, tožilnik
V v predlog; mestnik
zadnjih zadnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, mestnik
letih leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
ugotavljajo ugotavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
njihova njihov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
biološka biološki splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
kulturna kulturen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
dediščina dediščina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
prisotnejša prisoten splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
do do predlog; rodilnik
nedavnega nedaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
pripravljeni pripravljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
priznati priznati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Nimamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
še še členek
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
analiz analiza samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
DNK DNK samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pa pa priredni veznik
zanimivo zanimiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
nekateri nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ugledni ugleden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
zdravniki zdravnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
trdijo trditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
neko nek nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
presnovno presnoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
bolezen bolezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
le le členek
Slovenci Slovenec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Irci Irc samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
Škoti Škot samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Tudi tudi členek
pri pri predlog; mestnik
poslušanju poslušanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
njihove njihov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, imenovalnik, množina svojine
ljudske ljudski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
glasbe glasba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
nismo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
redko redko splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
dvomih dvom samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
ali ali priredni veznik
morda morda členek
ne ne členek
poslušamo poslušati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
rezijanske rezijanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
Slavnostno slavnostno splošni prislov; nedoločena stopnja
praznično prazničen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
pritrkavanje pritrkavanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
zvonikih zvonik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
naših naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, množina, rodilnik, množina svojine
cerkva cerkev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
keltskega keltski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
porekla poreklo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Imena ime samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
naših naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, množina, rodilnik, množina svojine
rek reka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
daljše dolg splošni pridevnik; primernik, ženski spol, množina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
trideset trideset glavni števnik; besedni zapis, množina, tožilnik
kilometrov kilometer samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
prevzeli prevzeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
po po predlog; mestnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, mestnik
Prednike prednik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Ptuja Ptuj samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Celja Celje samostalnik, lastno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
tudi tudi členek
poimenovali poimenovati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
oni on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
Karantanija Karantanija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Karniola karniola samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
s z predlog; orodnik
svojimi svoj povratni zaimek; moški spol, množina, orodnik
prvimi prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, orodnik
tremi trije glavni števnik; besedni zapis, ženski spol, množina, orodnik
črkami črka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
kazale kazati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
na na predlog; tožilnik
keltsko keltski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
poimenovanje poimenovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
oziroma oziroma priredni veznik
poudarjanje poudarjanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
njihove njihov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, množina svojine
kamnite kamnit splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
narave narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Okoli okoli predlog; rodilnik
leta leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
300 300 glavni števnik; arabski zapis
pred pred predlog; orodnik
Kr. kr. okrajšava
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
v v predlog; tožilnik
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, tožilnik, množina svojine
kraje kraj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
prišli priti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
Kelti Kelt samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
eno en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, tožilnik
redkih redek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
ljudstev ljudstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
naselilo naseliti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
iz iz predlog; rodilnik
zahodne zahoden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
Evrope Evropa samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
izjemno izjemno splošni prislov; nedoločena stopnja
bojeviti bojevit splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
kazali kazati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
že že členek
s z predlog; orodnik
svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, orodnik
bojno bojen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
opravo oprava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
bujno bujno splošni prislov; nedoločena stopnja
zunanjostjo zunanjost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
z z predlog; orodnik
dolgimi dolg splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
brki brk samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
kot kot podredni veznik
vojaški vojaški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
najemniki najemnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Njihova njihov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
oborožitev oborožitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
predvsem predvsem členek
dvorezen dvorezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
meč meč samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
sulica sulica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Uporabljali uporabljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tudi tudi členek
konje konj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
bojne bojen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
vozove voz samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Prišli priti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
sicer sicer členek
po po predlog; mestnik
ovinku ovinek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
prek prek predlog; rodilnik
današnje današnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
Češke Češka samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
Slovaške Slovaška samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
bistva bistvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
spreminja spreminjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Naselili naseliti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ogromno ogromno splošni prislov; nedoločena stopnja
področje področje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
od od predlog; rodilnik
Irske Irska samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
prek prek predlog; rodilnik
zahodne zahoden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
osrednje osrednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
Evrope Evropa samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
do do predlog; rodilnik
ozemlja ozemlje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Grčije Grčija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kjer kjer podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
uničevali uničevati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
države država samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
naslednikov naslednik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Aleksandra Aleksander samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
Velikega velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
do do predlog; rodilnik
današnje današnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
Turčije Turčija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kjer kjer podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
dobili dobiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
ime ime samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Galačani galačan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Mala zgodovina Slovenije
avtor: Stane Granda