Na območju Julijskih Alp in Karavank se je deloma ohranila bogata kulturna dediščina, ki zdajšnje generacije spominja na življenje v gorenjskem alpskem prostoru v preteklosti in jim hkrati nakazuje tradicijo, ki jo – vsaj nekateri – poskušajo ohranjati tudi za prihodnost. Žal pa je zlasti tradicionalno stavbarstvo tista rdeča nit, na katero se sodobni graditelji bivališč in drugih objektov v naših Alpah zelo malo ozirajo, nekateri pa prav nič. To je velika škoda; namesto enotnih, na kamnu in lesu temelječih zgradb imamo paleto različnih skrpucal, ki nimajo z naravo in tradicijo ljudskega stavbarstva nobene podobnosti. Iz zaščitenih bohinjskih kozolcev toplarjev si nekateri gradijo celo počitniške hišice – v slogu koliščarjev. Na srečo se je nekaj primerov klasične alpske ljudske arhitekture ohranilo in nekaj jih je preurejenih v muzeje.