Takrat pa seveda nisem mislila tako. Bila sem le presrečna, da sem imela vlogo v takšni predstavi, in to s svojo pravo ljubeznijo ob strani; in zdelo se mi je, da je bilo vse, kar je Kitty rekla ali storila, le dokaz, da tudi sama čuti povsem enako. Mislim, da sva tisto zimo preživeli več časa v Britu kot pa v najinem novem domu na Stamford Hillu – več časa sva preživeli v žametnih oblekah in napudranih lasuljah kot brez njih. Spoprijateljili sva se z vsemi gledališčniki – z balerinami in garderoberkami, s svetlobnimi tehniki, rekviziterji ter odrskimi delavci. Flora, najina garderoberka, si je med njimi celo našla ljubezen – temnopoltega fanta, ki je pobegnil od svoje mornarske družine v Wappingu, da bi se pridružil skupini potujočih pevcev; a ker za to ni imel pravega glasu, se je naposled zaposlil kot odrski delavec. Če se prav spomnim, mu je bilo ime Albert – a na svoje ime se je oziral prav toliko kot vsi ostali v gledališkem poslu in so ga vsi poznali kot 'Mornarčka Billyja'. V gledališče je bil zaljubljen bolj kot kdor koli izmed nas in v njem prebil vse žive dni, kartal z vratarji in tesarji, postaval na konstrukcijskih podih nad odrom, vezal vozle na vrveh, obračal ročice. Bil je čeden in Flora se je takoj zagrela zanj, zato je veliko časa preživljal tudi med vrati naše garderobe, kjer je čakal, da bo lahko Floro po predstavi pospremil domov, in sčasoma smo se dodobra spoznali. Všeč mi je bil, saj je tudi sam, tako kot jaz, odraščal ob reki ter zapustil družino zaradi gledališča. Včasih, popoldne ali pozno zvečer, sva pustila Kitty in Floro, da sta se sami ukvarjali s kostumi, midva pa sva se sprehodila po mračnem in tihem gledališču, kar tako, iz čistega ugodja. Nekako mu je bilo uspelo dobiti dvojnike ključev do vseh prašnih, skrivnih kotičkov Britannie – do kleti, podstrešja in do zapuščenih skladišč –, kjer mi je razkazoval polne košare kostumov iz predstav iz petdesetih let, kartonastih kron in žezel ter oklepov iz srebrne folije. Enkrat ali dvakrat me je po visokih lestvah ob robu odra popeljal tudi na konstrukcijske pode nad njim; tam sva se z bradama naslonila na tračnico zastora, skupaj pokadila cigareto in opazovala pepel, kako se pozibava skozi mreže vrvi in montažnih odrov proti odru kakih šestdeset čevljev pod nama.