Guatemala City (STA/Hina) - V starem jarku na območju severnih gvatemalskih džungel, kjer se nahajajo ruševine mesta San Bartol, je arheolog William Saturno z univerze New Hampshire naletel na izjemno odkritje - 2000 let stare freske, ki so jih naslikali stari Maji, in jih primerjal s freskami v vatikanski Sikstinski kapeli. Zahodni zid podzemnega prostora, "naslonjenega" na neko piramido, datira iz leta 100 pr.n.št., prikazuje pa mit Majev o nastanku sveta in kronanju njihovih kraljev. Saturno trdi, da so barve tako sveže, da se zdi, kot da bi bile freske naslikane včeraj; poudarja še, da je na njih več barve in nanosov s čopičem kot v kateremkoli doslej najdenem umetniškem predmetu Majev. Freske prav tako dokazujejo, da so stari Maji, znani po odkritjih iz astronomije in matematike, skozi 800 let uporabljali isti obred kraljevskega kronanja. Maji so okrog 1500 let prevladovali na južnem delu današnje Mehike in v delih osrednje Amerike ter tam ustvarili številne napredne civilizacije, dokler jih pred 500 leti niso pokorili španski osvajalci. Na tem območju še danes živi nekaj milijonov njihovih potomcev. Freske so naslikana na površini 9 x 0,9 metra. Štirje prizori prikazujejo rojstvo, smrt in vstajenje sina boga koruze, prizore bogatijo različne živali, ki so za Maje imele simbolni pomen. v prvem prizoru božji sin stoji v vodi z ribo, potem je prikazan na kopnem, zraven njega je jelen, na tretjem leti po zraku s puranom, na četrtem pa je prikazan v raju. Po verovanju Majev je bog človeka v tretjem poizkusu ustvaril iz koruze. Na novinarski konferenci družbe National Geographic, ki je financirala Saturnove arheološke raziskave, so predstavili tudi fotografije, ki bodo januarja prihodnje leto objavljene na straneh istoimenske revije, skupaj s spremnim besedilom o Saturnovih odkritjih. Zanimivost, povezana s tem dogodkom, je podatek, da je Saturno na predor naletel slučajno leta 2002, ko se je po daljšem obdobju brez hrane in vode skušal skriti pred vročino.