Še danes se teoretiki sprašujejo o temeljnih vzrokih propada ene najtrdnejših in naprednejših civilizacij, rimskega imperija; Cipolla je za svojo teorijo izbral zastrupitev s svincem, ki se je dolgo in redno sproščal iz keramičnih vodovodnih cevi in posod, še posebno za shranjevanje vina. Nastala je vrzel v trgovanju z vzhodom, kar je posledično pripeljalo do pomanjkanja popra - »pospeševalca strasti in poželenja«, ki je uravnoteževal pomanjkanje populacije kot posledice vojn. Človeštvo je bilo v resni nevarnosti. Po propadi Rima so v Evropi živeli taki, ki so molili, ostali pa so trgovali in kmetovali. In tisti, ki so molili, nikakor niso bili v zarobju gonilnih sil; da je za dušni mir treba zadovoljevati brbončice, sta vedela 'utemeljitelja imperializma' škof iz Bremna, ki je ljubil med in divjačino, ter Peter Puščavnik, ki je poleg vina gojil tudi 'ribji kult', kar pa nikakor ni šlo dobro brez popra. Slednji je izdelal načrt križarskih vojn in v nadaljevanju odprl pretok z Vzhodom in ponovni pritok popra. Kaj vse se v nadaljevanju zgodi:? Uradna Cerkev ter mali ljudje in obubožani plemiči drug drugemu za nasilna dejanja podelijo uradno dovoljenje. Začenja se razvoj pomorstva, kar so prej obvladovali le Severnjaki, razcvet kovaštva, kajti možje, ki so odhajali na Jutrovo, so morali svoje več let čakajoče dame vkleniti v deviške pasove. Ker je poper nastopal tudi kot menjalno sredstvo, so ljudje postali bankirji. Začenja se razpad fevdalnega sistema... A na koncu kazen le pride; rastoča mesta z več desettisočimi prebivalci, ki v svojih 'uličnih kloakah' gojijo podgane in bolhe, z Vzhoda uvozijo tudi kugo. In vendar mora tudi ves razvrat in materialna pogoltnost dobiti svojo katarzo; ta nastopi v vlogi renesanse razcveta umetnosti, kar je gotovo bolj 'stabilno', kot ukvarjati se s finančnimi posli.