Na tem območju živi več kot 700.000 prebivalcev. Od 20 odlagališč komunalnih odpadkov jih bo deset polnih pred letom 2000 in šest okrog tega leta, le na štirih pa bi po rekonstrukciji in razširitvi lahko odlagali odpadke tudi na začetku tretjega tisočletja. Podatki za Slovenijo (torej tudi za ta del države) do leta 2010 kažejo na to, da bo količina odpadkov iz naselij naraščala. Ker imamo na voljo premalo deponijskega prostora, je sežigalnica torej dobra rešitev, saj je možno proces le ne nadzirati, temveč je s sodobnimi napravami za čiščenje dimnih plinov možno te snovi prestrezati in preprečevati vsakršne čezmerne ali nenadzirane izpuste v okolje in izrabiti energetski potencial. Optimalna zmogljivost sodobnih sežigalnic trdnih odpadkov iz naselij je običajno nad 100.000 ton na leto, zmogljivost tovrstnih naprav v Kidričevem pa bo 170.000 do 220.000 ton na leto oziroma dve liniji z zmogljivostjo po 14 ton odpadkov na uro. Tolikšne naj bi namreč bile količine po ločenem zbiranju posameznih vrst odpadkov (embalaže), bioloških in zelenih odpadkov ter nevarnih odpadkov iz naselij, s čimer bi se celotna količina zmanjšala za 40 odstotkov. S termično obdelavo odpadkov se masa zmanjša na tretjino in po volumnu na desetino. V informativnem gradivu je zapisano, da je termična obdelava odpadkov cenovno primerljiva z odlaganjem na ustrezno urejenem odlagališču. V prid tej odločitvi govori tudi uspela predlokacijska obravnava, ki je potrdila ustreznost lokacije načrtovanih naprav, ki bi lahko začele obratovati konec leta 2000, piše v informativnem gradivu o projektu sežigalnice.