V Sloveniji je varstvo okolja urejeno z obsežno zakonodajo. Med drugimi so pomembnejši zakoni Zakon o vodah, Zakon o ohranjanju narave ter Zakon o varstvu okolja. Slednji je krovni zakon za področje varstva tal, vode, zraka in hrupa. Z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo je bil v letu 2004 usklajen z Evropsko okoljsko zakonodajo. Poglavitni cilji Zakona o varstvu okolja so: • preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja • ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja • trajnostna in varčna raba naravnih virov (vode, rude, zraka, zemlje…) • zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije (vetra, vode, energije zemlje…) • odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti, • povečevanje snovne učinkovitosti proizvodnje in potrošnje ter • opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih snovi. Za dosego omenjenih ciljev je potrebno s proizvodnjo in potrošnjo zmanjšati obremenjevanje okolja, spodbujati razvoj in uporabo tehnologij, ki preprečujejo, odpravljajo ali zmanjšujejo obremenjevanje okolja ter spodbujati uporabo naravnih virov energije. in prednostne naloge ter ukrepe za dosego teh ciljev. Pripravljen je na podlagi Zakona o varstvu okolja in je skladen z okoljskim programom Evropske skupnosti, ki obravnava ključne okoljske cilje. Določa tudi glavne udeležence na področju varstva okolja, in sicer državno in občinsko upravo, izvajalce državnih in občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja ter nevladne organizacije, njihovo vlogo in glavne usmeritve. V okviru nacionalnega programa so pripravljeni operativni programi, ki določajo politiko upravljanja z vodami, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, odstranjevanja odpadkov ter ostala okoljevarstvena področja. V nadaljevanju danes podrobneje predstavljamo, kako je urejeno področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda. na več faz, ki so časovno opredeljene med leti 2005 do 2017 in zajemajo gradnjo javne kanalizacije ter naprav za čiščenje komunalne odpadne vode. V prvi fazi je predvideno opremljanje z javno kanalizacijo in čistilnimi napravami v večjih slovenskih mestih. Občina Krško jih mora zgraditi do leta 2015. Za izvedbo operativnega programa so pristojni in odgovorni lokalne skupnosti (občine) in ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Občina Krško mora med drugim pripraviti programe opremljanja zemljišč ter načrte za njihovo izvedbo in zagotoviti izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja javne kanalizacije. Izvedba programa se financira iz različnih sredstev - okoljske dajatve (za obremenjevanje voda), komunalnega prispevka, državnega in občinskega proračuna ter nepovratnih sredstev evropskih skladov in kreditov. Razumljivo je, da je gradnja kanalizacije v bolj strnjenih naselij cenejša kot v bolj razvlečenih in manj poseljenih. V občini Krško sta iz sredstev okoljskih dajatev ter evropskih skladov že zgrajeni čistilna naprava Kostanjevica na Krki ter čistilna naprava Brestanica. V letošnjem letu pa se obeta graditev kanalizacijskega omrežja na Krškem polju (za naselja Drnovo, Brege, Mrtvice), ki se bo navezal na kanalizacijski sistem Krško in nato na čistilno napravo Vipap. padne vode (odvajanje v javno kanalizacijo, odvajanje v pretočno greznico, odvajanje v malo komunalno ČN). Prav tako moramo skladno z določili navedene uredbe zaračunavati okoljsko dajatev v primeru, ko se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, ki se zaključuje s skupno čistilno napravo. Omenjena dajatev je prihodek proračuna RS in je namenjena za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav predvidenih po omenjenem operativnem programu.