somaševanju sobratov Marija Gerdola in Žarka Škrlja in pri kateri so pevci pod vodstvom Gregorja Klančiča zapeli dele iz Maše Janeza Evangelista Gašpariča in še nekaj skladb različnih avtorjev. Postavitev pevskega zbora v cerkvi, njegova razpotegnjenost v prostoru in oddaljenost od dirigenta so gotovo bile krive za kako zadregico pri izvedbi. Ob koncu se je v imenu zadržanega župnika g. Simona Potnika poslovil g. Martin Mrzdovnik. Spomnil je, da je Zveza že l. 2001 organizirala seminar v Zrečah, in zaželel, da bi se vsaj čez sedem let spet vrnili k njim. Domačini pa so pred cerkvijo pripravili pravo pogostitev. A pevce je čakal še drugi del zaključnega nastopa, ki je bil v dvorani Term Zreče. Tu je najprej nastopila Martina Feri ob spremljavi Iztoka Cergola z dvema pesmima, nato pa še zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot. Najprej je zapel moški zbor priredbo ljudske Ta pav’r pa grahovco seje, v kateri je odpel solo Ladi Vodopivec, nato pa mešani zbor že omenjeno Pojemo Ubalda Vrabca ter priredbi ljudskih Tam čir teče bistra Zila ter Odpiraj dekle kamrico. Tako med vajami kot med nastopoma v cerkvi in v dvorani je prišlo do izraza, da je bila letos porazdelitev pa kakovost in zmogljivost glasov res dobra. Vse to so odborniki gotovo pohvalili, verjetno pa niso pohvalili samih sebe. Naj zato to storimo mi. Veliko dela so odborniki vložili že v pripravo seminarja, a tudi v Zrečah so imeli polne roke dela. Naj omenimo predsednika Marka Tavčarja, h kateremu so se stekale vse niti. On je delo koordiniral, da je vse potekalo brez zadreg in zastojev. Imel pa je ob sebi dva zelo delavna odbornika: hitro, praktično in učinkovito Berto Vremec in prav tako zavzetega in požrtvovalnega Edija Raceta. Njim in še nekaterim, ki so pomagali, naj gre v imenu vseh udeležencev zahvala za uspeli seminar in za lepih doživetij poln teden! Matejka Peterlin krovnih organizacij. Predsednika krovnih organizacij sta tudi spregovorila o bližnjih deželnih volitvah prihodnje leto v FJk, kjer bo morala slovenska narodna skupnost nastopiti ponovno enotno, kot sta tudi izpostavila pomen sodelovanja z italijansko narodno skupnostjo v Sloveniji, ki ga bosta SSO in SKGZ v prihodnje še poglobila. Rudi Pavšič je ob koncu srečanja z mediji kot predsednik SLOMAK-a napovedal za jesen skupščino, na kateri naj bi vse slovenske manjšine, ki žive v različnih državah za mejo RS, razmislile, kako še bolje skupno sodelovati na vseh ravneh, medtem ko je Drago Štoka napovedal, da bosta SKGZ in SSO v kratkem priredila mednarodno srečanje vseh evropskih narodnih manjšin v EU, saj, tako Štoka; v EU živi več kot 50 milijonov prebivalcev, ki pripadajo narodnim manjšinam, pa čeprav se nekatere velike države sprenevedajo, da jih ni. Rudi Pavšič je povedal, da ”krovni organizaciji želita biti tudi v prihodnje protagonist našega prostora in časa, povezovalni element med Italijo in Slovenijo, predvsem pa lahko ovržem kritike, češ da je sodelovanje med krovnima organizacijama slabo, kar smo dokazali z opravljenim delom.” Povedal je sicer, da obstajajo razlike v viziji razvoja narodne skupnosti v Italiji, a izpostavil predvsem pomen skupnega nastopa krovnih organizacij navzven, kajti, tako Pavšič, naša manjšina mora ohraniti notranji dialog in pustiti odprta vrata vsem. Jurij Paljk