Iz pomladanskega poročila, ki ga je pripravil Urad za makroekonomske analize in razvoj, je razvidno, da bosta gospodarska gibanja v letošnjem letu zaznamovali upočasnitev gospodarske rasti pri slovenskih najpomembnejših gospodarskih partnericah in uvedba davka na dodano vrednost. Zaradi kosovske krize, poslabšanja položaja na Hrvaškem in krize v Rusiji postaja Slovenija še bolj odvisna od evropskih trgov. Zaradi napovedi znižanja gospodarske rasti pri naših najpomembnejših trgovinskih partnericah je tako realistična le še spodnja meja gospodarske rasti (od 3,5 do 4 odstotkov), ki jo je urad napovedal jeseni. Tako za letos napoveduje 3,5-odstotno gospodarsko rast. Ta ocena temelji na naslednjih predpostavkah: v drugi polovici leta se pričakuje oživitev gospodarske aktivnosti v EU, razrešitev kosovske krize in stabilizacija razmer na Hrvaškem. Uvedba davka na dodano vrednost po oceni urada naj ne bi povzročila pomembnejših motenj v gospodarski dejavnosti. Vpliv na inflacijo naj bi bil omejen na prva dva meseca po uvedbi DDV in ostal v že lani predvidenem okviru 6,8-odstotne povprečne letne inflacije. Omenjena ocena o gospodarski rasti pa temelji tudi na predpostavki, da se bodo ohranila ugodna gibanja na denarnem trgu iz preteklega leta (nizka raven obrestnih mer in naraščanje varčevanja). Zaradi vpliva kosovske krize na prilive v turizmu urad ne pričakuje rasti izvoza storitev, skupna realna rast izvoza in storitev pa naj bi v letošnjem letu znašala 3,4 odstotka. Dogovor socialnih partnerjev o politiki plač v obdobju od 1999 do 2001 naj bi omogočil, da bo tudi letos rast realne povprečne bruto plače na zaposlenega (okoli dva odstotka) zaostajala za rastjo produktivnosti dela (okoli 3-odstotna rast).