Kupovati raztopino v brizgalkah ni v navadi in te prakse ponekod, na primer v Ljubljani, sploh ne poznajo. Vprašala si me, če smo kupovali že napolnjene brizgalke, moram ti povedati, da za to slišim prvič in tega ne poznam. Če pa tak način obstaja, pa ne gre za prodajo, ampak za prenos: Nikoli nismo kupovali napolnjenih brizgalk, razen če je kdo od kolegov, ki sem mu zaupal, naredil že vnaprej. Ali pa tako merijo doze: Včasih pa se zgodi, da pri skupnem kuhanju brizgo uporabijo kot merilno enoto in iz nje prečrpajo v posamezne brizge z zadnje strani [nasprotne strani igle, kjer se lahko potegne bat brizgalke in je brizga odprta, op.a.], kar je razmeroma varno, če se za to uporabi čista brizgalka. Ponekod pa prodajo v brizgalkah poznajo, ampak kot redkost in kot način goljufanja: Diler je prodajal okoli že napolnjene brizgalke. Ona tega ni kupovala, saj si je rajši pripravila sama, ker je približno vedela, kako močan je in kaj vse je notri. Diler te lahko nategne in ti da noter samo vodo. Tudi brizgalka ne veš, čigava je. To velja za veliko neumnost, saj si nihče ne želi biti »nategnjen«: To se ne dogaja. To delajo samo budale. Kot vse »nespametne stvari«, nakup napolnjene brizgalke pripisujejo predvsem začetnikom: Se prodajajo, samo ful redko, ker lahko svašta noter dajo. Folk tega skoraj ne kupuje. Mogoče tisti začetniki, pa še to samo enkrat ali dvakrat, ker jih slej ko prej nategnejo. Dilerji torej redko prodajajo napolnjene brizgalke; tak način prodaje velja za goljufiv, ne pripomore k večji ekspeditivnosti trgovanja in ne odganja strahu pred tem, da bi uživalca zasačili, še preden bi utegnil konzumirati svojo dozo.