Dying to be Thin so z uspehom pokazali na filmskem festivalu Sundance leta 2006, kandidiral je tudi za emmyja. Režiserka Laureen Greenfield je šest mesecev, dan za dnem snemala življenje štirih bolnic v Renfrewu – Polly, Shelly, 15-letne Brittany in 30-letne Alise –, njihov odnos do hrane, pogovore s psihiatri, terapevti, skupinske izpovedi. Polly Williams se je rodila v Johnson Cityju v Tennesseeju. Njeno hujšanje se je začelo s stavo: mati in teta sta ji ponudili sto dolarjev, če shujša za štiri kilograme. Mala, ki po fotografijah sodeč sploh ni bila debela, je privolila in leto dni zatem je že hodila v šolo s tabletami za hujšanje namesto malice. Nikoli več ni bilo tako, kakor je bilo: prehranjevanje je postalo mučenje, vsako živilo je razrezala na kar se da majhne koščke, jih žvečila v nedogled, požirala počasi in jih zalivala z vodo, da si je tako napolnila želodec. Kalorije je začela šteti pri enajstih letih, piše La Repubblica.