POKLIC: DILER. »Tistega dne, ko je nemško ustavno sodišče objavilo svojo odločitev, je lastnik tega lokala priredil slavnostno kajenje hašiša,« je med pomivanjem kozarcev razlagal napol plešasti mladenič z imenom Aleks. Prijeten lokalček, v katerem dela, velja v Münchnu za zbirališče mladih intelektualcev, filmarjev in »drugače« mislečih. 28-letni Aleks ima za sabo tri mesece zapora, deset mesecev pogojne kazni in kratko kariero natakarja. Odkar se je pri svojem poslu nekoliko prenaglil in hašiš prodal policistu v civilu, je bolj previden. Trguje samo še z ljudmi, ki jih pozna, s krogom približno tridesetih prijateljev in znancev, pa tudi redno zaposlitev si je našel, za vsak primer. Prodaja hašiša pomeni sedaj za njegov proračun le dodaten vir zaslužka; z denarjem od prodanega hašiša si kupuje plošče, hodi ven in se pred puncami postavlja z avtom. Zaslužek niti ni tako pičel. Max, 25-letni preprodajalec majhne postave in dolgih las, po potezah precej netipičen Nemec, ki prodaja izključno hašiš, s tem na mesec zasluži od 4 in 5 tisoč mark. Tudi on prodaja le znancem.