Tisti, ki bi radi približali narodno zabavno-glasbo mlajšim poslušalcem, največkrat govorijo o besedilih, ki naj bi bila sodobnejša: tako glede obrravnavanih tem kot tudi v izražanju. Prepričani so namreč, da opevanje mamic, ki imajo vsevprek žuljave roke in zgarane obraze, ali hribčkov, poraslih s trtami, ki rojevajo vinček, ta pa dobro voljo in prijaznost ter gostoljubnost, niso vabe, ki bi navdušile mlajše prebivalce idilične deželice na sončni strani Alp. Posamezni besedilopisci menijo, da bi mladež prisluhnila pesmicam v sodobnejšem jeziku, ki vsebuje angloameriške popačenke ali domače svinjarjenje v stilu: dokler si mlad, ga moraš srat. Flancanja okrog tega je bilo že veliko tako po časopsih kot po okroglih mizah radijskih in televizijskih bajt. O štorastih, neizvirnih, bebavih in ne vem še kakšnih TV spotih pa redkokdaj črhne kdo kakšno modro ali kritično besedico. Primerjajte jih s spoti rokovske (in druge glasbe, ki ni narodnozabavna). Navadno režiser umesti NZ ansambel v gostilno. Za mizo, na kateri je liter vina, hlebec kruha ali orehova potica. In potem fantje in dekleta, odeti največkrat v gorenjska ljudska oblačila, godejo in hropejo o že zdavnaj izginuli idiliki. Če se režiser malo bolj potrudi, se to enako dogaja na travniku z rožicami, z obvezno cerkvico v ozadju. Živi, od ansambla do ansambla ponavljajoči se dolgčas, v katerem so akterji še najbolj podobni lipovim bogovom: stojijo, kot bi imeli namesto hrbtenice kol, se kislo nasmihajo, ko jih ošvrkne kamera, in s tako držo odganjajo od sebe vsakogar, ki ima v ustih namesto proteze - svoje zobe. Razumljivo: tako narejene zadeve so poceni, izdelovalcem ni potrebno vložiti domala nikakršnega fizičnega, še manj umskega napora, vse teče brez misli, pretresov in občutkov. Ustvarjalci so, tako kaže, samozadovoljni, zadostijo potrebni TV minutaži, nič ne tvegajo, kajti recept je preizkušen, četudi oguljen in že zdavnaj izrabljen. Toda zaradi tega si nihče ne puli las z napol plešaste lobanje. In tako od vsakdanjika do vsakdanjika, od praznika do praznika.