Veliki general Ksenofon je 401 pr. n. št. vodil večtisočglavo grško vojsko plačancev iz Babilona skozi Mezopotamijo, Armenijo in Malo Azijo proti domu v Grčijo. Med drugim se je s svojimi vojaki ustavil tudi v Kolšisu, kjer so njegovi možje zapazili čebelje panje in jih izropali. Kot piše Ksenofon, so vojaki kmalu po zaužitju zapadli v nenavadno stanje in začeli kazati znake zastrupitve. Začeli so se opotekati, bruhati, njihov govor je postajal nepovezan, nato pa so se sesedli. Nekateri so celo umrli. Preživeli so si počasi opomogli, toda noge jih niso držale še tri ali štiri dni. Čeprav se veliko vojakov ni počutilo najbolje, se je vojska odpravila proti domu. Napol omamljeni so bili lahek zalogaj za sovražnika, kar je Ksenofonu povzročilo še veliko preglavic preden so prispeli do grške obale. Ksenofon ni vedel, da je bil krivec za nastalo zdravstveno stanje naravni strupeni med, ki ga proizvajajo čebele, ko nabirajo nektar na strupenem rododendronu. Majhne količine so delovale kot lahko mamilo. Danes ga v severni Turčiji in na Kavkazu poznajo pod imenom deli bal (nori med), na zahodu pa kot miel fou. Žlička tovrstnega medu v kozarcu mleka služi kot sredstvo