Fukutake ne nosi dragih oblačil in se ne postavlja z avtomobili - njegova edina kaprica je umetnost. Lastnik megalomanskega podjetja, ki se ukvarja s tečaji za otroke, vrtci in tiskom ter zastopa Berlitzove jezikovne šole, je otok Naošima kupil pred sedmimi leti. Prepričan je, da se Japonska že predolgo ukvarja z gospodarstvom, zdaj mora poiskati samo sebe - in najboljša pot k sebi je, po njegovem, umetnost. »Je medij, ki človeku pomaga, da razmisli o samem sebi. Verjamem v moč lepote,« pravi. Za kaj takega pa je potrebno pravo okolje. Najel je arhitekta Tadaa Anda in mu prepustil gradnjo muzeja in majhnega hotela. Oba sta zgrajena pod zemljo (kar pomeni tudi ime Čiču). Muzej sega tri nadstropja globoko in z ničemer ne uničuje razgleda na prečudovito pokrajino. Zbiralec je nato k sebi je povabil umetnike z vsega sveta, da so ustvarili dela posebej za njegovo galerijo - Jannis Kounellis je izdelal skulpturo iz lesa, ki ga je naplavilo na obale Naošime, Tacuo Mijadžima pa je 200 let staro hišo spremenil v velikansko instalacijo. Poleg del sodobnih avtorjev je na ogled tudi vrsta klasik. Zbral jih je toliko, da že načrtuje nov kompleks. Tudi tja bo treba s čolnom: pred tremi leti je kupil bližnji otok Inudžima, kjer bo postavil še en muzej. Na otoku živi manj kot 80 ljudi, samih starcev (povprečna starost prebivalcev je 70 let), in je še težje dostopen. Ampak, kot pravi Fukutake, pravega ljubitelja umetnosti neudobje že ne bo zadržalo.