Jure Zupan v knjigi Kaj je Prešeren rekel o... Poezije in konkordance nadaljuje raziskovanje pesnikovega jezika, bogastva njegovih duhovnih in posvetnih opažanj, podoživetih v popolnost vsakega verza in pesmi kot celote. Ob analizi vseh njegovih zbranih pesmi se je avtor zlasti lotil urejanja verzov po abecednem redu samostalnikov, kot jih je Prešeren uporabil v pesnikovanju. Ta princip sicer ni nov, saj sta se s Prešernovim besediščem ukvarjala doslej že dva raziskovalca: Peter Scherber je napisal Slovar Prešernovega pesniškega jezika, Stane Suhadolnik pa Gradivo za Prešernov slovar. Zupan se je omejil na samostalnike; ne upošteva drugih besednih vrst. Vsebuje konkordance iz večjega izbora Prešernovih pesmi (Poezije, druge pesmi in ljudske pesmi), hkrati pa v prvem delu objavlja vse pesmi, iz katerih so konkordance črpane. Bralec lahko takoj preveri, kako verz zveni v celotni pesmi, saj je ob vsakem verzu in pod samostalnikom naslov pesmi. Konkordančna širina (število besed v konkordanci) je različna, večinoma pa obsega celoten verz. Knjiga je dragocena, saj pomeni poseben bralski izziv; če na primer iščem besedo ljubezen, bom s tem samostalnikom našel kar 59 verzov, primerjalno pa spoznal Prešernovo ustvarjalno sposobnost variiranja in pomenskega niansiranja, še več, ljubezenskega nazora.