Giulio Manzini, ki smo ga doslej poznali kot narečnega pesnika, je Koprčan, ki je svoje mesto zapustil po II. svetovni vojni in se je v starejši življenjski dobi, ko spomini in melanholija postanejo močnejši in ko, tako vsaj pravijo, ima človek malo več časa, odločil napisati slovar maternega narečja, narečja, kakršno so govorili Koprčani v časih pred II. svetovno vojno, narečja, ki ga je tudi danes moč slišati po koprskih ulicah, a le iz ust starejših Italijanov; mlajši govorijo nekoliko drugače, kar je sicer povsem normalno za vsak idiom -jezik se pač razvija in ubira lastne skrivnostne poti, in starejši venomer tarnajo, da so ljudje včasih govorili "lepše".