24 januarja smo bili na skupščini delničarjev v Termu na Trati. Že od prihodu pri vratarju smo bili grdo sprejeti: »Kam greš? Pojdi nazaj, da te vpišem!« nam je rekel vratar. Sedanja vlada je sprejela 384 člen zakona ZGD-1 se glasi: če ima večinski lastnik preko 90% delnic lahko (ni mu pa obvezno), ostale delnice od malih delničarjev odkupi po primerni ceni. Kar 96% Terma ima sedaj Avstrijski Heraklit. Vso to zadevo je zakuhal prejšnji lastnik Janez Deželak, pa državna sklada, da je firma sedaj v lasti tujca. Skupščino je vodil advokat Stojan Zdolšek, noben novinar razen novinarja financ ni imel možnosti snemati, napisati komentarja, kar kaže na veliko nepoštenost do malih delničarjev. Voditelj je bil skrajno neprimeren-nesramen. Delnice so zaprtega tipa, s tem ima lastnik še večji nadzor nad delnicami. Ceno sam postavlja, kakršna je njemu primerna, ne pa trg kot bi to moral. Če je tržno gospodarstvo, bi to moralo veljati za vse, tudi za firme. Noben delničar nebi mogel očitat cene, kdaj bi prodal, po kašni ceni kot bi takrat veljala bi bila njegova odločitev. Ceno bi pa trg, ponudbo-povpraševanje uravnaval. Mali delničarji smo po diktatu večinskega prisiljeni vzeti 44 € na delnico, kar še polovico realne cene ni, za njega je to primerna cena. Primerna cena bi lahko bila samo 20 ali 30 € za njega. Pred dvema letoma je prejšnji lastnik prodal Heraklitu delnice po 84 €, od delavcev pa kupoval po 33 €. To je ravno tako kot bi malemu kmetu plačali meso po 3 evre, velikemu pa po 7 evrov. Firma je v teh dveh letih poslovala kar z precejšnim dobičkom. Vrednost delnice bi danes morala biti temu primerna. Firma je z več trga več vredna, s tem pa delnica raste. Po tem takem smo mali delničarji prisiljeni na novo ocenitev in izpodbitno tožbo.