Zdravstveni inšpektorji so lani na Celjskem opravili 255 inšpekcijskih pregledov, od tega 26 v javnih prostorih in 229 v gostinskih lokalih. Organizirali so tudi osem akcij, v katerih so opravili 21 pregledov. Pri tem so zabeležili sedem kršitev in od tega izrekli pet opozoril, ki so bila izdana gostincem, saj označbe prostorov za nekadilce niso bile objavljene na vidnem mestu. Dva plačilna naloga so izdali enkrat pravni in odgovorni osebi ter enkrat samostojnemu podjetniku, nosilcem gostinske dejavnosti v večjih trgovskih centrih, ker ni bilo v delu »gostinskega vrta«, to je v delu javnega prostora, označenega prostora za nekadilce. Nedoslednost sedanjega zakona, kjer so kadilci le mizo ali stopnico stran od nekadilcev, ene od drugih ločuje zgolj napis na steni, po besedah Marije Seljak, generalne direktorice direktorata za javno zdravje, ni ključna za spremembo omenjenega zakona. Kot tudi to ne, zakaj se že v zdaj veljavnem zakonu niso spomnili na pravice zaposlenih. »Razlog so vsakoletna nova dognanja strokovnjakov o škodljivosti tobačnega dima.« Helena Koprivnikar iz centra za promocijo zdravja Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) pa pravi, da pasivno kajenje dokazano škoduje zdravju. V Sloveniji letno zaradi pasivnega kajenja umre skoraj 300 ljudi, od tega kar sto pred 65. letom. Vsak dan je pasivnemu kajenju izpostavljenih skoraj 4.500 ljudi, najpogosteje v gostinskih obratih in na delovnih mestih. »Povprečno te osebe v dimu preživijo tri ure dnevno in kar polovica je nekadilcev,« še pove. Se pa na IVZ-ju zavzemajo tudi za ukinitev kadilnic, kot to poudarjajo tudi v Cindi Slovenija, kjer med drugim nudijo pomoč pri odvajanju od kajenja. Slednji še menijo, da je treba kajenje prepovedati tudi v osebnih vozilih, kadar je v njih mladoleten sopotnik, in ob tem predlagajo še kar nekaj dodatnih sprememb novele zakona.