Katmandu je v 60 letih doživel invazijo večjo kot kdajkoli prej in verjetno večjo, kot jo bo kdajkoli kasneje. Prišli so bradati in ostriženi, oblečeni in skoraj nagi, umazani in čisti, podhranjeni in siti, zaviti v žafran budizma ali pa v belino hinduizma. Hipije je privabila zdrava, hladna klima, očarljiva, bogata, topla in razumevajoča dežela. Kult Šive v hinduizmu in tantrični budizem je sproščal duh mistike in erotike, vsepovsod so jih sprejeli prijazni ljudje in seveda konoplja, ki je rasla na polju takoj za mestnimi hišami. Mamilo, tudi močnejše, se je dalo zlahka kupiti v mestnih trgovinah. Vsepovsod je vel duh miru, sproščenosti in svobode. Iz lokalov, ki so nastali prav zaradi hipijev, so odmevale kultne pesmi: Dont pass me by, Hungry eye, The august moon... Potem pa je nenadoma, kot se je začelo, vse tudi izginilo, kakor da nikoli ne bi bilo. Dvonadstropni avtobusi, ki so se ponašali z napisi: London, Paris, Frankfurt... so odpeljali. Kriv je bil ukaz kralja Birendra, ki je leta 1975 prekinil prakso svobodnega uživanja mamil. Ostali so napisi na stenah lokalov v ulicah, ki jih je ustvaril cvetlični val, in pa redki otroci cvetja, ki so se umaknili v manj opazne dele mesta.