ROKEC SE JE PREBUDIL ZJUTRAJ, KO JE BILA V SOBI ŠE TEMA. VSE JE BILO TIHO. VZDIGNIL JE GLAVO IN ZAGLEDAL NA SVOJI BELI POSTELJI NEKAJ ČRNEGA IN DOLGEGA. BILO JE TAKO KAKOR ŽIVALSKI REP. »JOJ, VOLK SEDI ZRAVEN MOJE POSTELJE,« SE JE PRESTRAŠIL. »REP MU LEŽI NA MOJI POSTELJI!« IN ZLEZEL JE DO ZADNJEGA LASKA NA GLAVI POD ODEJO IN POSLUŠAL. POSLUŠAL JE, ČE VOLK DIHA ALI RENČI V SOBI. NIČ NI BILO SLIŠATI. POMOLIL JE GLAVO IZPOD ODEJE IN HITRO POGLEDAL, ČE VOLK ŠE DRŽI SVOJ ČRNI REP NA POSTELJI. TODA NA NJEJ JE LEŽALA SAMO NARAMNICA ROKČEVIH DOLGIH ZELENIH HLAČK, KI JIH JE ZVEČER ZLOŽIL NA STOLČEK ZRAVEN POSTELJE! »SAJ TO JE SAMO MOJA NARAMNICA,« SE JE ZAČUDIL ROKEC IN VES STRAH GA JE MINIL. »SAJ TO NI NOBEN VOLČJI REP!« (ODLOMEK) ROKEC JE VSTAL IN NAPISAL NA VELIK PAPIR Z VELIKIMI ČRKAMI: »V TEJ SOBI NIKOLI NI BILO VOLKA IN GA NIKOLI TUDI NE BO. TO SEM PA NAPISAL ZATO, ČE BI ME BILO ŠE KDAJ STRAH.« IN OBESIL JE TA NAPIS NA STENO, DA BI GA ZMERAJ VIDEL IN BRAL. (ODLOMEK) PREMISLI! ROKEC SE JE BAL VOLKA. ČESA SE JE ŠE BAL? MORDA TEME? SE SPOMNIŠ ŠE ČESA? POGOVORITE SE, KAKO JE, KO GRE ROKEC SPAT! KAJ PRAVI MAMI? KAJ MU MAMA ODGOVARJA? ODIGRAJTE PRIZOR!