Približno enako velja tudi za razpravo o omejevanju razprav. A naši opozicijski poslanci in Franci Rokavec (SLS) vseeno trdijo, da je to skrajno nesprejemljivo. Takšne in podobne o naši (pre)mladi demokraciji, zaradi česar pri nas ni mogoče kot na primer v nemškem, italijanskem ali katerem drugem parlamentu dopustiti, da ima posamezna poslanska skupina toliko besede, kolikor so ji te prisodili volilci na volitvah, so zelo razjezile sicer doslej bolj redkobesednega Jašo Zlobca (LDS). Ali ste pozabili, je spomnil kolege poslance, da so se ljudje prav takrat, ko je televizija neposredno prenašala zasedanje, najbolj zgražali nad vašimi dolgimi razpravami, katerih edini učinek je bil, da je ugled parlamenta naglo padel? Seveda ta opazka ni mogla brez replik. Zmago Jelinčič, uradno se po novem piše tudi Plemeniti, je takoj ugotovil, da je to milo rečeno bedasta izjava, skregana z zdravo pametjo. Ni znano, ali je ta opazka povzročila, da je prvak nacionalistov v parlamentu samo dve minuti zatem proceduralno zatožil poslanskega kolega, katerega imena ne sme po nemarnem omenjati, kot je dejal, mislil pa je na Toneta Anderliča, ker mu je ta menda obljubil, da ga bo ruknil kot Hvalico! Tudi Jože Jerovšek ni zaostajal in je Zlobcu zabrusil, da mu ne more zameriti takih izjav, saj je bil (Zlobec namreč) nekaj let odklopljen od slovenske stvarnosti. Skratka, Zlobca so napačno informirali mediji, ki provladno pišejo, da se poslanci pri nas samo kregajo, a ve se, da se je po Hitlerju v nemški parlament vrnil prepir in od takrat je Nemčija demokratična...