Srečanja z večjimi nasprotniki so dokaj pogosta.Misija nič je remake skakalno-streljaške pustolovščine bejbe v vsemirskih cotah Samus Aran, ki je triasnega 1986 zaorala na NES. Česa takega kot Metroid tedaj ni bilo: Samus se je sama samcata znašla na planetu Zebesu, ki je štel na ducate klavstrofobičnih soban, skozi katere ni vodila vnaprej določena pot. Poudarek je bil na iskanju in uporabi nanovo nabranih spretnosti, od spreminjanja v kroglo do frišnih kanonov, na lokacijah, ki so se še malo popred zdele neprehodne ali nezanimive. Metroid je s tem uvedel svet, v katerem je bilo ravno tako pomembno kot nažigati raziskovati, logično sklepati in vtakniti nos v vsak kotiček. Toda ZM niti za stare mačke ni nateg, saj so ustvarjalci original vzeli zgolj za temelj. Skupne elemente špila imata, vendar je Misija dosti kompletnejši izdelek z nadmočno animacijo lika, ki obvlada nove spretnosti (visenje z robov ploščadi), in pretežno nanovo zamišljenimi avanturističnimi orehi. Obenem se lahko igra v vsakem pogledu meri s Fusion: je nekoliko bolj odprta, z manj vodenja za roko ter z manj izpostavljeno zgodbo, kar prav sede. Z Nesa se je vrnilo tudi krogelno skakanje z minami. Kar se tempa igranja tiče, je Zero Mission učbeniški: ravno prav hitro se odpirajo nova področja, ravno prav urno dobivamo orožja in spretnosti, s katerimi nato premagamo dotlejšnje ovire, ravno prav zahojeni so sovražniki in šefi, ravno prav je skrivnosti. Nadzor je perfekten in izvedba čudovita, z večjo Samus, barvitim, a vseeno grozečim okoljem ter orkestralno verzijo izvirne