Zlatko Šugman zna v razposajenem burkaškem okviru vselej najti resno in dramatično noto, v dramatičnem in celo tragičnem prostoru pa poiskati tudi mesto za ironijo in humor. Šugmanov igralski obraz se v spomin zarisuje kot podoba mehkega, na videz neškodljivega, bistroumnega in dobrodušnega sopotnika, ki mu nič iz ozadja ne ostane prikrito, le da njegov angažma ostaja v polju komičnega, morda tiste vrste, ki ga je v svoji komediografiji najbolj razločno zarisal Molière. Zato ni nenavadno, da je nekaj najizrazitejših vlog odigral prav v Molièrovih delih (npr. Argan v Namišljenem bolniku ali Orgon v Tartuffu, o katerem je kritik Andrej Inkret zapisal: »Orgona igra Zlatko Šugman prav neverjetno precizno in obenem z neubranljivim komedijantskim čarom, od vsega začetka z obešenjaškim humorjem in sarkazmom, kot jima ne poznam para: in to sta vseskozi humor in posmeh na lasten račun. Šugman predstavlja svojega Orgona tako, kot da se ta popolnoma jasno zaveda svoje naivnosti in omejenosti, še zlasti svoje notorične neumnosti, v kateri se je pustil tako do konca zapeljati evidentnemu hinavcu, da pa iz Tartuffove zanke zdaj več ne more in vsemu navkljub tudi noče.«), pa tudi drugod (Evstahij v Gospodu Evstahiju iz Šiške, Baptista v Ukročeni trmoglavki, Silverman v Večnih mladeničih ali Higgins v Pigmalionu). Različne igralske registre je pokazal tudi v vlogah, kot so npr. Pajot v Ljudožercih, Teiresias v Antigoni, Polonij v Hamletu ali Župan v Pohujšanju v dolini šentflorjanski, zagotovo emblematičen pa je bil njegov igralski nastop skupaj s sinom v Mametovem Življenju v gledališču, o katerem je kritičarka Rapa Šuklje zapisala: »V diskretni režiji ... je Zlatko Šugman zablestel z do podrobnosti izdelano psihološko igro. Njegov Robert, uveljavljeni, vase zagledani, za laskanja dostopni, več: izzivajoči jih 'stari mojster', prehodi pred našimi očmi vso pot navzdol, od ... poučevalca mladega kolega Johna pa tja do odvečnega 'gledališkega rekvizita', ki ... zavistno opazuje mladega, ko vadi vloge, pozablja svoj tekst in 'vrže' predstavo, nesposoben, da bi zapustil gledališče ... ki je vse njegovo življenje«.