“Pot izseljenca ni bila za nikogar lahka in naj nihče ne misli, da je bila to le avantura ali prijeten sprehod skozi življenje. Vsi, predvsem pa tisti, ki smo odšli na tuje kot begunci, smo plačali svoj davek. Res je, da se je večina Slovencev relativno dobro znašla, vendar se jih je veliko izgubilo. Nekateri so to odločitev plačali z življenjem, drugi so duševno zboleli. A o tem se ne govori, to pozabljamo … Govori se o teh, ki so nadpovprečno uspeli. Večini je uspelo, da so si postavili svoj dom, si ustvarili družine. Računamo, da se je v Avstraliji naselilo okrog 30.000 Slovencev. Uspeli smo predvsem zato, ker smo Slovenci delavni in ker je avstralska država takrat potrebovala mlado delovno silo, ki je ni nič stala. Slovenci smo predvsem v večjih mestih, kjer smo živeli strnjeno, ustanavljali društva in se tam tudi družabno in kulturno udejstvovali. Tako so zrasli slovenski domovi, kjer smo našli košček domovine. Nje nismo nikoli pozabili in zatajili. Nasprotno, hrepeneli smo po njej, hoteli in želeli smo ostati del nje. Slovenci po svetu, tudi v Avstraliji, kamor smo se razbežali, smo začeli graditi svoje domove in cerkve. Prišla so leta in otroci. Potrebno je bilo misliti na njihovo vzgojo in šolo. V Avstraliji nismo imeli intelektualcev, da bi učili in vzgajali mladino, kar je uspevalo Slovencem v Argentini. Vendar nismo hoteli odžagati zadnje zelene veje iz narodovega telesa. Zato smo se proti koncu šestdesetih let preteklega stoletja povezali s Slovensko izseljensko matico,« je dejal Lojze Košorok, ki je bil junija, ko je jugoslovanska vojska napadla Slovenijo, delegat na ustanovnem zboru Svetovnega slovenskega kongresa. »Ne morem pozabiti, kako je bil slovenski narod takrat enoten. Bili smo ena sama velika družina. Takrat sem se počutil ponosnega, da sem Slovenec. Doživel sem dan, za katerega se je splačalo živeti. Danes me boli, da se narod deli na dva sloja, na revnega in bogatega. Mi Slovenci tega ne bi smeli dovoliti. Boli me, da se ne zmoremo spraviti in se zaradi zgodovine prerekamo že 12 let. Čas je, da se vprašamo, kje in kdaj so že odšli v večnost vsi akterji, ki so povzročili drugo svetovno vojno. Živi le še peščica udeležencev vojne na obeh straneh, med zmagovalci in poraženci. Ti so bili takrat mladi in niso povzročili vojne. Bili so žrtve manipulantov na obeh straneh. Tudi Slovenci, ki so sodelovali v bratomorni vojni. Zakaj se pri spravi ne zgledujemo po Španiji, Franciji, Italiji, Nemčiji in Norveški. Oni so se znali spraviti, mi pa ne.« Lojze Košorok je opozoril slovensko oblast na strahovit birokratizem in zapletenost postopkov za pridobitev osebne izkaznice in dovoljenja za bivanje pri vračanju Slovencev v Slovenijo. »Res nismo vsi dolarski milijonarji, vendar nihče ne prosi miloščine. Domov prinašamo svoje pokojnine in prihranke. Ker Slovenija nima ustreznih sporazumov z Avstralijo in s še nekaterimi državami, moramo sami plačevati zdravstveno in socialno zavarovanje,« je povedal v nedeljo na Bledu in opomnil slovensko oblast, da nameni izseljencem več skrbi in naj ne drobi sil in denarja za sodelovanje s Slovenci po svetu.