V obrazložitvi začasne prepovedi je okrožno sodišče med drugim zapisalo, da je po mnenju predlagatelja postopka direktor Slovenske odškodninske družbe (Sod) Anton Končnik s podpisom pogodbe o prodaji 54.818 delnic Pivovarne Union Pivovarni Laško zlorabil pooblastila, in ga je zato upravni odbor družbe še isti dan razrešil. S tem je po mnenju Belgijcev storil tudi kaznivo dejanje zlorabe zaupanja oz. zlorabe položaja, pogodba, sklenjena s kaznivim dejanjem, pa je v nasprotju s predpisi, in je zato nična. Sodišče na podlagi upnikovih navedb in dokazov v spisu ugotavlja, da je upnik izkazal kot verjetno, da zakoniti zastopnik odškodninske družbe ni imel pooblastila za podpis pogodbe o prodaji delnic Uniona Laščanom; to izhaja tako iz statuta družbe kot iz okoliščin, da ga je zaradi tega dejanja upravni odbor razrešil. Iz navedenega je mogoče kot verjetno sklepati, da upravni odbor SOD ne bo naknadno odobril pogodbe, ki jo je sklenil zastopnik, zato je torej verjetno, da sporna pogodba ni bila veljavno sklenjena. Iz dokaznih listin v spisu je prav tako verjetno, da je bila Pivovarna Laško še pred sklenitvijo sporne pogodbe skupaj s hčerinsko družbo Radensko imetnik skoraj četrtine delnic Pivovarne Union z glasovalno pravico. Zato je verjetno, piše, da so Laščani s pridobitvijo delnic iz pogodbe s Sod postali več kot 25-odstotni lastnik Uniona in da bi zato morali dati konkurenčno ponudbo za odkup vseh delnic Uniona, kot predpisuje zakon o prevzemih. Sodišče zato meni, da je Interbrew v svojih navedbah izkazal nevarnost, da bo brez izdaje predlagane začasne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, saj dosedanje ravnanje Pivovarne Laško kaže na to, da uporablja tretje osebe za tako imenovano parkiranje delnic, ki jih sama ne sme imeti, in da bo sama ali po tretjih osebah tudi naprej nakupovala delnice.