Pritrditev stališču sodišč prve in druge stopnje bi imela za posledico sklep, da je morebitna šikanozna neodobritev prekoračitve pooblastila oziroma s prekoračitvijo pooblastila sklenjenega posla ovira za uveljavitev odstopnega upravičenja in da je sankcionirana s tem, da ostane zastopani v zavezi kljub zastopnikovi prekoračitvi pooblastila in neodobritvi prekoračitve s strani zastopanega. To pa bi bilo v nasprotju z določbo petega odstavka 87. člena ZOR, s katero je za tak primer predvidena pod zakonsko določenimi pogoji le odškodninska odgovornost zastopanega (solidarno z zastopnikom) in odreditev katere ne bi bila potrebna za primer sankcioniranja zastopanega z ohranitvijo njegove zaveze iz pogodbe, ki je sicer ni odobril. Za razlogovanje sodišč prve in druge stopnje pa tudi ni opore v določbi prvega odstavka 87. člena ZOR, s katero je nastanek odstopnega upravičenja z učinkom prenehanja poslovnega obligacijskega razmerja za zastopanega pogojevan le z zastopnikovo prekoračitvijo pooblastila in z neodobritvijo prekoračitve s strani zastopanega. Sicer pa je ob ugotovitvi, da je tretji toženec pooblastilo prekoračil, zgrešeno razlogovanje, da je bil tožnik tisti, ki je zlorabil svoje pravice (ker pogodbe ni naknadno odobril). Predvsem pomeni namreč zlorabo pravic zavestna in samovoljna prekoračitev pooblastila. Zato ni mogoče opredeliti tožnikovega nepristanka na tako zlorabo kot tožnikovo zlorabo njegovih pravic in na ta način opcijo, ki je kot enostransko dejanje tožniku dana na razpolago kot njegova možnost izbire, posredno spremeniti v njegovo obveznost oziroma dolžnost. To pomeni, da vprašanja ohranitve tožnikove zaveze iz takega poslovnega razmerja ni mogoče razreševati v odvisnosti od rezultatov ocene njegovega ravnanja in ugotavljati razloge ali celo motive zanj, pri čemer je tožnik tudi sicer ves čas med postopkom življenjsko povsem sprejemljivo pojasnjeval, zakaj je pogojeval svoje sodelovanje z najemanjem kredita le pri banki (njegova odsotnost zaradi začasnega bivanja v tujini, zmanjšanje možnosti, da bi bil izigran, transparentnost bančnega poslovanja in predvsem možnost preverjanja, ali je bilo posojilo sploh dano, v kakšnem obsegu in pod kakšnimi pogoji kar vse je v posojilnih pogodbah, sklenjenih med fizičnimi osebami, pogosto prikrito, in kar vse se je izkazalo za sporno med strankami tudi v tej pravdi).