Nujno se torej v demokratični družbi uveljavijo pravila o proračunu v sili, ki ne vodi v politični konflikt. Začasni proračun je potreben, da se zagotovi normalno funkcioniranje države. Vlada in uprava ne moreta poslovati mimo države in zakonov, zato potrebujeta instrumentarij, ki jim omogoča spoštovanje načela ustavnosti in zakonitosti, to pa je tudi delni proračun. Ustavno sodišče ZRN je v eni izmed odločb (zbirka 45) odločilo, da se določeni izdatki lahko regulirajo v delnem proračunu. Delni proračun je politični parlamentarni akt, ki daje Vladi pooblastilo, zato Vladi ni omogočeno enostransko in nekontrolirano ravnanje. S takim delnim proračunom oz. začasno ureditvijo dobi vlada temelj za svoja ravnanja, saj se ne more nahajati v stanju popolne neodvisnosti, ker jo ustava veže na ravnanje izključno v okviru ustave in zakonov. Ni sprejemljivo stališče, da bi vlada delovala skozi vse leto po preteklem proračunu, ali mimo odločitve Državnega zbora, in da bi morda Državni zbor naknadno odobril vse njene izdatke. Na ta način bi bil izigran Državni zbor, odvzeta bi mu bila možnost svobodnega odločanja. V bistvu gre za kratkotrajno premoščanje ob nesprejemu proračuna, saj Vlada z začasnim financiranjem ne more prevzeti zakonodajne funkcije parlamenta. Zasilni zakon je zaradi nujne vezanosti Vlade na Državni zbor potreben. Uveljavljanje začasnega financiranja z namenom, da bi se obšla pravica parlamenta, da bi odločal o proračunu kot zakonu, ni sprejemljivo. Izpodbijani zakon je torej omogočil uveljavljanje že sprejetih zakonskih obveznosti in obveznosti iz sklenjenih pravnih poslov.