Voziva po dolinah, polnih vode. V hrib vsekana cesta se vije ob jezerih. Asfaltni trak se vzpne, nato pa se spusti nazaj do vodne gladine. Kot v ogledalu se na drugi strani jezera zableščijo stopničaste strehe hotelov. Belina se ostro loči od temno zelenega ozadja gozda. Tu bi Slovenec lahko živel, sem pomislil. Ko pripeljeva do table Barilochce, je tako, kot bi prišla v Kranjsko goro ali kakšen podoben kraj. Zdaj mi je jasno, zakaj se je prav tukaj naselilo največ izseljencev iz male deželice na sončni strani Alp.