Danes ocenjujejo, da živi največ izseljencev oziroma oseb slovenskega rodu v ZDA, in sicer okrog 300.000, okrog 30.000 v Kanadi, okrog 25.000 v Avstraliji, 50.000 v Nemčiji in okrog 30.000 v Argentini. Med vsemi je največjo stopnjo navezanosti na svoj slovenski izvor ohranila »mlada«, predvsem politična emigracija v Argentini, ki se je oprla na katoliško tradicijo in organizacijo. Med to skupnostjo je bilo tudi največ interesa za pridobitev slovenskega državljanstva po osamosvojitvi Slovenije, tako da so se Slovenci v Argentini še v največji meri posluževali volilne pravice in na parlamentarnih volitvah leta 2000 izglasovali tudi svojega predstavnika v slovenskem državnem zboru. Po osamosvojitvi Slovenije so se v novem položaju znašli tudi številni Slovenci, ki so se izselili v druge republike nekdanje Jugoslavije; teh je največ na Hrvaškem (okrog 25.000) in v Srbiji (okrog 10.000), predvsem v večjih mestih. Stalno izseljenim pa se pridružujejo še osebe, ki začasno delajo v tujini. Ta kategorija prebivalstva je veliko bolj mobilna in je zato njeno število težko oceniti. Po popisnih podatkih za leto 1991 je v tujini začasno živelo in delalo nad 50.000 oseb ali skoraj 3% slovenskega prebivalstva, predvsem iz manj razvitih območij Slovenije, Pomurja, Posavja in Bele krajine; od tega jih je bilo približno polovica v Nemčiji, preostali pa večinoma v Avstriji, Švici in Italiji. Vendar je treba upoštevati tudi dejstvo, da je zaradi bližine zaposlitvenih središč v Avstriji in Italiji začasno delo Slovencev v teh državah, zlasti v obmejnih območjih, mnogo bolj zastopano, kakor pa je to razvidno iz popisnih podatkov, in predstavlja fenomen, ki v taki ali drugačni obliki lahko zadeva tudi tretjino ali več vseh družinskih okolij obmejnega pasu. V teh okoljih, še posebno v slovensko-italijanskem obmejnem območju, je močno prisotno tudi lokalno, od vzhoda proti zahodu usmerjeno čezmejno izseljevanje, zlasti ženskega prebivalstva, ki je povezano s porokami in tudi prispeva k utrjevanju čezmejnih vezi med prebivalci obeh strani meje.