Kaj je družilo Slovence skupaj? Največ izseljencev se je združevalo tam, kjer so se ljudje med sabo dobro poznali – bili morda celo med seboj v sorodu. Svoj kruh so nekateri iskali v večjih mestih, kjer so zaradi služb in denarja pogosto tudi ostali. Tako je bilo življenje izseljencev. Službo so dobili, hiše so zgradili, in seveda pomožili. Če sta se združila dva Slovenca, sta imela iste sanje in korenine – in kar je najbolj pomembno – ponos do svojega jezika. Večkrat so se ob nedeljah se dobili skupaj, se pogovarjali, peli znane pesmi in s tem dobivali nekakšno psihološko pomoč, da so lahko v svojem življenju ostali povezani s koreninami.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
družilo družiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
Slovence Slovenec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, tožilnik
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
Največ največ splošni prislov; presežnik
izseljencev izseljenec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
združevalo združevati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
kjer kjer podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
med med predlog; orodnik
sabo se povratni zaimek; orodnik
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
poznali poznati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
morda morda členek
celo celo členek
med med predlog; orodnik
seboj se povratni zaimek; orodnik
v v predlog; mestnik
sorodu sorod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Svoj svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
kruh kruh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
nekateri nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
iskali iskati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; mestnik
večjih velik splošni pridevnik; primernik, srednji spol, množina, mestnik
mestih mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
kjer kjer podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
zaradi zaradi predlog; rodilnik
služb služba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
denarja denar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
ostali ostal deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
življenje življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
izseljencev izseljenec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Službo služba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
dobili dobiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
hiše hiša samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
zgradili zgraditi glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
in in priredni veznik
seveda seveda členek
pomožili pomožiti glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
Če če podredni veznik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
združila združiti glavni glagol; dovršni, deležnik, dvojina, moški spol
dva dva glavni števnik; besedni zapis, moški spol, dvojina, imenovalnik
Slovenca Slovenec samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
imela imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, dvojina, moški spol
iste isti nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
sanje sanja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
korenine korenina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
pomembno pomemben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
ponos ponos samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
do do predlog; rodilnik
svojega svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
jezika jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Večkrat večkrat splošni prislov; primernik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ob ob predlog; mestnik
nedeljah nedelja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
dobili dobiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pogovarjali pogovarjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
peli peti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
znane znan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
pesmi pesem samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
dobivali dobivati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
nekakšno nekakšen nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
psihološko psihološki splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
pomoč pomoč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
svojem svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
življenju življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
ostali ostati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
povezani povezan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
koreninami korenina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2005
vrsta besedila: Revije
naslov: Folklornik : glasilo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, namenjeno poustvarjalcem ljudskega izročila
avtor: neznani novinar