V ptujski kleti so zaradi vse večjih zalog vina v svetu namenili veliko pozornost prodaji, izvažali so tudi na Daljni vzhod, ocenjujejo pa, da bo v kleteh ostalo okrog 30 odstotkov lanskega letnika. Menijo, da je to glede na količine vina na slovenskem trgu uspeh. Večji problem so seveda cene, ki so močno padle, in relativno visoki stroški proizvodnje v Sloveniji. Andrej Sajko upa, da se bo cenovna krivulja prihodnje leto obrnila navzgor, saj se bliža leto 2000. Prehod v novo tisočletje bodo ljudje zagotovo pospremili z večjimi količinami vina, prodaja pa se bo povečala že leto prej. Letos je država res poskušala priskočiti na pomoč, vprašanje pa je, ali se je pravilno odločila. "Ptujski vinarji nismo prodali vina v državne rezerve po 60 tolarjev za liter, saj bi na podlagi te cene vinogradniku plačali le 23 tolarjev. Menim, da je to za vinogradnika sramotna cena in tako ni mogoče reševati vinogradništva in vinarstva v Sloveniji," pravi Sajko. "Mi že vse leto ne uvažamo vina. Odločili smo se, da bomo slovenskim potrošnikom ponudili tudi namizna slovenska oziroma štajerska deželna vina. Skozi ta segment poskušamo prodati nekoliko več vina. Prodajamo po nekliko nižjih cenah, vendar nam to v tem obdobju ustreza in pomaga. Odločili smo se za drugačen koncept reševanja težav - odkupili smo največ grozdja na Štajerskem in to po ceni, ki je enkrat višja od tiste, ki jo plača država."