ni huje izbruhnila. Zdravstvena komisija je razdelila mesto s predmestji na 5 odsekov, za vsak del pa so določili pristojne zdravnike.14 Na ta način so hoteli doseči večjo preglednost nad ljudmi in vzpostaviti učinkovitejši zdravstveni nadzor. Praksa delitve mesta na manjše, bolj obvladljive enote je bila znana že iz časov epidemij kuge in na enak način so jo uporabili tudi v 19. stoletju ob epidemijah kolere. Tako so oblasti v Ljubljani ukrepale leta 1831, ko je epidemija kolere deželi šele grozila, kot tudi ob prvih dveh epidemijah leta 1836 in 1849 (Keber 2003). Michel Foucault tovrstne ukrepe ob epidemijah kuge razlaga v smislu popolnega nadzora, ko doslednemu prostorskem kvadriljiranju mesta sledi stalen nadzor ljudi oziroma sistem permanentnega registriranja. Vsakega posameznika nenehno opazujejo in uvrstijo med žive, bolne ali mrtve. Gre za vzpostavitev popolnega reda (Foucault 1984). V mestu je poleti 1855 za kolero zbolelo 385 ljudi, od katerih jih je 144 podleglo in 241 ozdravelo. Ker je takrat v Ljubljani živelo 20.747 ljudi, je bil delež obolelih 1,8 %. Obolevnost in umrljivost sta bili največji v času med 29. julijem in 9. septembrom, pozneje se je rast bistveno upočasnila in zmanjšala. Od 385 obolelih se jih je v civilnem špitalu zdravilo 79 (20 %). Pri 241 bolnikih (62 %) je kot lečeči zdravnik ali ranocelnik vpisan eden od triindvajsetih zdravnikov in ranocelnikov, ki so delovali v mestu in okolici. Za 65 ljudi podatek ni znan zaradi manjkajočih dnevnih seznamov policijske direkcije.15 Presenetljivo je, da sta takratna ljubljanska mestna zdravnika Eduard Colloretto in Emil Ritter von Stöckl, ki sta bila primarno namenjena revnejšim meščanom, zdravila skupno le 14 ljudi. Dr. Eduard Colloretto je bil pozneje za zdravljenje obolelih za kolero premeščen kot fizik v Trebnje. Zdaleč največ bolnikov – 60 – je zdravil ranocelnik Finz, 32 dr. Eisl in dr. Schiffer, 27 pa dr. Köchl.16 Ohranjeni seznami obolelih za kolero so izjemna redkost, saj so sicer za tovrstne raziskave edini vir mrliške knjige, ki pa seveda ne vsebujejo podatkov o obolelih. Analiza seznamov omogoča vpogled