Če so znaki bolezni ob ugotovljeni diagnozi blagi, zdravnik bolniku sprva ne bo predpisal nobenih zdravil. Največ bolnikov dobi zdravila takrat, ko jih začne bolezen omejevati pri njihovih dnevnih opravilih. Zanimiva je zgodba 61-letnega zobozdravnika iz Bostona. Da ima Parkinsonovo bolezen, je bolj uganil kot ugotovil njegov pacient, sicer nevrolog, ko je sedel na zobozdravstvenem stolu. Ker sta bila prijatelja, ga je nevrolog opazoval in mimogrede povprašal, ali ima kakšne težave. Zobozdravnik je, ne da bi pomislil, povedal, da ima težave pri govoru, da se slini, da ima tudi probleme z ravnotežjem. Opozorilo kolega, da bi bilo dobro, če bi se oglasil v njegovi ordinaciji, je vzel zelo resno. Že takoj po zaužitih zdravilih se je spet počutil bolje in je lahko še nekaj let delal. Šele ko je bolezen precej napredovala in so se začele težave z rokami, se je upokojil. Med zdravljenjem so odmerke posameznih zdravil ves čas prilagajali njegovemu počutju in napredovanju bolezni.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Če če podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
znaki znak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
bolezni bolezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ob ob predlog; mestnik
ugotovljeni ugotovljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
diagnozi diagnoza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
blagi blag splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
zdravnik zdravnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
bolniku bolnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
sprva sprva splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
predpisal predpisati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
nobenih noben nikalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
zdravil zdravilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
Največ največ splošni prislov; presežnik
bolnikov bolnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
dobi dobiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zdravila zdravilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
začne začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
bolezen bolezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
omejevati omejevati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
pri pri predlog; mestnik
njihovih njihov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, rodilnik, množina svojine
dnevnih dneven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, mestnik
opravilih opravilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
Zanimiva zanimiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zgodba zgodba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
61 61 glavni števnik; arabski zapis
letnega leten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik
zobozdravnika zobozdravnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
iz iz predlog; rodilnik
Bostona Boston samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Da da podredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Parkinsonovo Parkinsonov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
bolezen bolezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bolj bolj splošni prislov; primernik
uganil uganiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
kot kot podredni veznik
ugotovil ugotoviti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
njegov njegov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, ednina, moški spol svojine
pacient pacient samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
sicer sicer členek
nevrolog nevrolog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sedel sedeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
na na predlog; mestnik
zobozdravstvenem zobozdravstven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
stolu stol samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Ker ker podredni veznik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, dvojina, moški spol
prijatelja prijatelj samostalnik, občno ime; moški spol, dvojina, imenovalnik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nevrolog nevrolog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
opazoval opazovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
in in priredni veznik
mimogrede mimogrede splošni prislov; nedoločena stopnja
povprašal povprašati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
ali ali priredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kakšne kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
težave težava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Zobozdravnik zobozdravnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ne ne členek
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
pomislil pomisliti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
povedal povedati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
da da podredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
težave težava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
pri pri predlog; mestnik
govoru govor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
slini sliniti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
probleme problem samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
z z predlog; orodnik
ravnotežjem ravnotežje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
Opozorilo opozorilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
kolega kolega samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
oglasil oglasiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; mestnik
njegovi njegov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, mestnik, ednina, moški spol svojine
ordinaciji ordinacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vzel vzeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
resno resno splošni prislov; nedoločena stopnja
Že že členek
takoj takoj splošni prislov; nedoločena stopnja
po po predlog; mestnik
zaužitih zaužit deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, mestnik
zdravilih zdravilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
spet spet splošni prislov; nedoločena stopnja
počutil počutiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
bolje dobro splošni prislov; primernik
in in priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
še še členek
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
let leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
delal delati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
Šele šele členek
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bolezen bolezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
precej precej splošni prislov; nedoločena stopnja
napredovala napredovati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
in in priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
začele začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
težave težava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
rokami roka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
upokojil upokojiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Med med predlog; orodnik
zdravljenjem zdravljenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
odmerke odmerek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
posameznih posamezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, rodilnik
zdravil zdravilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
ves ves celostni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
prilagajali prilagajati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
njegovemu njegov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, ednina, moški spol svojine
počutju počutje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
in in priredni veznik
napredovanju napredovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
bolezni bolezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2005
vrsta besedila: Revije
naslov: Jana
avtor: neznani novinar