Še skok do Würzburga, nato pa spet autobahn. Popotnik se v Nemčiji ob prometu, ko se zlahka zatrpajo tudi šestpasovne avtoceste, spomni na opazko Solženicina, ko je iz Sovjetske zveze prispel v New York, namreč, zakaj pa so se prav danes vsi odločili, da se preselijo? Pokrajina je enolično valovita, zato se človek sploh ne čudi, da je bila večina nemških vladarjev obsedena z osvajanji, saj človek tukaj mimogrede zboli za melanholijo, kot denimo Ludvik Bavarski. Ali za shizofrenijo kot Adolf. Končno Documenta Stadt Kassel in ob enih zjutraj skušam najti sobo. V cenejših hotelih skušajo prihraniti tudi pri osebju, zato se pred zaprtimi vrati pogovarjam z računalnikom, preko katerega prenočišče s kreditno kartico plačaš že vnaprej. Dober večer, veseli nas, da ste si v Kasslu izbrali naš hotel. Če že imate sobo, prosim vpišite geslo, če je še nimate, pritisnite tipko za naslednjo stran. In tako v nedogled, dokler na koncu ne izvem, da je hotel zaseden. Nič hudega, verjetno ni poseben užitek prespati v tovrstni novodobni high tech hiši duhov.