zgolj napisala Les visions d'un château des Pyrénées ter vrste drugih knjig, temveč je omogočila nastanek gotskega romana na začetku 19. stoletja in v tem okviru njena funkcija avtorja presega njeno delo. Vendar lahko na ta ugovor po mojem odgovorimo: to, kar omogočajo vpeljevalci diskurzivnosti (Marxa in Freuda uporabljam kot primer zato, ker mislim, da sta prva in hkrati najpomembnejša), je nekaj povsem drugega, kar omogoča avtor romana. Besedila Ann Radcliffe so odprla polje določenemu številu podobnosti in analogij, ki imajo svoj model ali princip v njenem delu. V njem so značilnosti, osebe, odnosi, strukture, ki so jih drugi lahko uporabili. Če rečemo, da je Ann Radcliffe utemeljila gotski roman, to pravzaprav pomeni: v gotskem romanu 19. stoletja bomo tako kot pri Ann Radcliffe našli motiv junakinje, ujete v past lastne nedolžnosti, podobo skrivnostnega gradu, črnega junaka, prekletega in zapriseženega, da se bo svet spokoril za zlo, ki mu je bilo prizadejano itn. Ko pa po drugi strani govorim o Marxu in Freudu kot o »vpeljevalcih diskurzivnosti«, hočem reči, da nista omogočila le določenega števila analogij, temveč tudi prav tolikšno število razlik. Odprla sta prostor nečemu, kar ni le njuno, pa vendar pripada temu, kar sta utemeljila. Če rečemo, da je Freud utemeljil psihoanalizo, to ne pomeni, da najdemo koncept libida ali tehniko analize sanj pri Abrahamu ali Melanie Klein; to pomeni, da je Freud omogočil določeno število odstopanj od svojih besedil, konceptov in hipotez, ki pa še vedno pripadajo diskurzu psihoanalize. Takoj pa se pojavi nova težava oziroma vsaj nov problem: ali ne velja to za vsakega utemeljitelja znanosti ali za vsakega avtorja, ki je v neko znanost vpeljal plodno spremembo? Galilej navsezadnje ni omogočil le izjav, ki so za njim ponavljale zakone, ki jih je izrekel on, temveč je omogočil tudi tiste, ki so se zelo razlikovale od tega, kar je rekel sam. Če je Cuvier utemeljitelj biologije ali Saussure utemeljitelj jezikoslovja, to ni zato, ker so ju posnemali ali pri enem prevzeli koncept organizma in pri drugem koncept znaka, temveč zato, ker je Cuvier do neke mere omogočil teorijo evolucije, ki je diametralno nasprotna njegovemu fiksizmu, in ker je Saussure omogočil generativno slovnico, ki je precej drugačna od njegovih strukturalnih analiz. Vsaj na prvi pogled se torej 54