Kako je Metelkova že v preteklosti našla konsenz med na videz nezdružljivim, dokazuje po mnenju Jadranke Ljubičič mladinski hostel Celica, ki je prav tako ena od prepoznavnih metelkovskih točk. »V celici je šlo za kanalizacijo energije zapora, zaprtega prostora in represije v prostor pozitivne, krožeče, odprte energije.« Skupaj s Celico je postala Metelkova po mnenju Ljubičičeve še bolj prepoznavna, kot tudi obratno, in kljub temu, da je bila in ostaja Celica na določeni ravni tujek na njenem ozemlju, dandanes odlično sobivata. »Metelkova je vedno težila k temu, da bi dosegla konsenz v konfliktu interesov, idej in pogledov ter vzgajala filozofijo sobivanja različnosti in drugačnosti.« »Odznotraj avtonomija, odzunaj legalnost«