Pozneje so tudi nekateri drugi izdelovalci ali zgolj preprodajalci ponudili podobne naprave. Danes to velja za ameriški Orion, za kitajsko Synto (Skywatcher), za Bushnell, pa seveda tudi za dražje in bolj izpopolnjene naprave japonskega Vixena in še nekaj manj znanih izdelovalcev. Vse so namenjene podpori teleskopa pri iskanju nebesnih objektov in večinoma tudi pravilnemu sukanju teleskopa okoli osi sever-jug. Boljše naprave se lahko tudi učijo na napakah oz. do neke mere zmanjšujejo vedno prisotno napako pogonskih mehanizmov, znano kot periodična napaka, kar je posebno pomembno za uspešno neplanetarno astrofotografijo. Gre za metodo PEC (angl. Periodical Error Correction). Mnogi sodobni modeli so dodatno opremljeni s tehnologijo GPS, ki omogoča še lažjo uporabo, saj ni treba navajati niti koordinat opazovališča. Nekateri sistemi, kot je Celestronov 1-2-3, se ponašajo z uspešnim iskanjem različnih objektov, če le operater teleskopu pokaže 3 svetle zvezde, ki jih vidi, ne da bi jih imenoval; skratka, ni mu jih treba poznati. Preverjeno pa je s tem sistemom več težav kot koristi (velja vsaj za avtorja, ki ima takšno napravo).