Značilno zanje je, da so razen redkih izjem vse plezalke ali vzpenjalke, imajo sestavljeno listje (list šteje tri do enajst lističev), lijasto cvetje in dolgo, stročju podobno plodovje. Poimenovanja pa še vedno niso ustaljena. Tako je kozja troba nekaj časa bila Tecoma, potem Anisostichus in celo Doxantha, pravilno pa naj bi bilo le zdajšnje Bignonia. V katalogih in v botaničnih vrtovih romanskih dežel, jo lahko najdemo pod vsemi naštetimi imeni, vselej pa gre za isto rastlino. Razen v barvi cvetja, se od večine bignonijevk razlikuje še po oprijemalnih viticah, podobnim vinski trti, s katerimi se vzpenja navzgor. Naša jasminova troba ima oprijemalne koreninice, kakor npr. bršljan in debelo, stročju podobno plodovje. Kozji trobi pri rasti navzgor zadostuje že močnejša vrvica, jasminova troba pa je bujne rasti in ji kljub oprijemalnim koreninicam moramo nuditi oporo. Najrajši pleza po drevju, kakor glicinija ali pa se uleže na močno ogrodje kakšne pergole. Njuna vzpenjava sorodnica vonga vonga (Pandorea pandorana) je posvečena grški boginji Pandori. Vsaka rastlina postane bolj zanimiva, če poznamo njeno imensko ozadje. V grški mitologiji je bila Pandora prva ženska, ki jo je poglavar grških bogov Zeus poslal na Zemljo kot sladko maščevanje Prometeju zaradi njegove kraje ognja v sebične namene. Bogovi so jo opremili z najbolj mikavnimi ženskimi čari, Zeus pa ji je dal na pot znamenito Pandorino skrinjico. Namenjena je bila njenemu bodočemu možu, ki naj ne bi bil nihče drug kakor sam Prometej. On pa je bil vse preveč premeten, da bi se ujel na takšno zvijačo, bil pa je drugače kaznovan. Pandora je poročila njegovega nič krivega brata. Ko je ta odprl skrivnostno skrinjico, so iz skrinjice ušli vsi zli duhovi, ki še danes tarejo človeški rod. Kljub težavam pa v življenju nikdar ni izgubil upanja.