Planinski vestnik, 114. letnik, leto 2009, maj, številka 5. Slovenski alpinisti in skoraj vsi Slovenci se z veseljem spominjamo velikega našega uspeha, ko sta pred tridesetimi leti Andrej Štremfel in Nejc Zaplotnik kot prva Slovenca priplezala na vrh Everesta, najvišjo goro na svetu, in to po prvenstveni smeri prek zahodnega grebena. Spomine na ta veliki dogodek, ki Slovence postavlja v bok z drugimi alpinističnimi narodi na svetu, v tej številki Planinskega vestnika obujajo Mateja Pate in Tone Škarja, pogovore z udeleženci pa so pripravili: Mateja Pate z Andrejem Štremfljem in Stipejem Božičem, Vladimir Habjan pa z Ivanom Kotnikom in Dušanom Podbevškom. V planinskem delu revije je Špela Prelc pripravila predstavitev Alpske konvencije, ki zagotavlja mednarodni sporazum za trajnostni razvoj v Alpah ter pogovor z Marcom Onido, generalnim sekretarjem te organizacije. Franci Ekar je objavil razmislek ob najdbi zapisa o prvem zimskem vzponu na Triglav, Dušan Škodič pa spomine na doživeto nevihto na Rogaški gori. Vid Pogačnik se je potepal po manj znanih grebenih skrajnega zahoda Julijcev, Marjeta Štrukelj pa je obiskala privlačno goro Terza Media. Marjan Bradeško je opisal svojo pot na planino Krstenico, Dušan Škodič pa nas opozarja še na nekatere neprijetnosti ob potepanjih po gorah. Jana Remic se rada sprehaja po pogozdenem predgorju, Olga Kolenc pa se je še enkrat sprehodila po Zlatorogovih vrtovih. Cirila Gradišar se je pogovarjala z matematikom Tonetom Progarjem, dobitnikom dveh letošnjih odličij, Gregor Gartner pa se je povzpel na 2680 m visoki Hochstadel. Dušan Klenovšek nam predstavlja planinskega pupka, Mire Steinbuch pa se je pogovarjal z vodilnim britanskim plezalcem Paulom Pritchardom. Vesna Pavlovič nam je zaupala nekaj svojih izkušen z avstralskih plezališč, Tine Leskošek pa je pobegnil na Majorko, kjer je užil veliko jasnega sonca. Slovenija. Turistični vodnik. 4., dopolnjena izdaja. Ljubljana, Mladinska knjiga, 2009. 715 str. Slovenija je gotovo med najlepšimi deželami na svetu. Zato je več kot primerno, da jo predstavimo domačim in tujim popotnikom tudi v knjižni obliki. Mladinska knjiga je letos pripravila že 4. dopolnjeno izdajo Turističnega vodnika, v katerem je zelo veliko podatkov o naravnih in kulturnih lepotah, zanimivostih in znamenitostih Slovenije. Priročnik bo v pomoč radovednemu človeku, ki rad hodi na izlete ali potuje in pri tem želi spoznavati vedno nova okolja. Z njim v roki se bo tudi laže odločil za smer poti in vsakokratni cilj potovanja. Izbira lahko med 58 večjimi naselji in zaokroženimi območji. Vodnik je zasnovan predvsem za potovanja z avtomobilom, kar seveda ni izključeno, da lahko krajše poti opravimo s kolesom ali peš. V prvem poglavju so pod naslovom Spoznavajmo Slovenije strnjeni praktični nasveti in besedila o današnji geografski in politični podobi naše države, njenih pokrajinskih značilnostih, slovenskem jeziku in zgodovini ter umetnosti na slovenskih tleh. Pod naslednjim naslovom Kraji in območja pa je opisanih 23 največjih krajev, kjer je zaradi kopice zanimivosti možno tudi daljše bivanje. Potovalni del vodnika pa je razdeljen na dva sklopa. V prvem so opisane zanimivosti ob glavnih smereh A, B, C in D, ki potekajo ob avtocestnem križu, v drugem sklopu pa opisanih 29 oštevilčenih smeri, ki z odcepi prekrivajo večino Slovenije. V vodniku so tudi nepogrešljive številne fotografije krajev, zanimivih in pomembnih objektov, kulturnih znamenitosti ter zemljevidi zaokroženih območij. Ob koncu knjige pa so še turistične informacije in abecedno kazalo najvažnejših pojmov. Urednik tega obsežnega dela je še vedno Marjan Krušič, ki je uredil že večje število podobnih turističnih fotomonografij. Veliki uspehi slovenskega alpinizma Slovenski alpinisti so se leta 1979 z osvojitvijo Mount Everesta (8848 m), najvišjega vrha sveta, postavili v bok najboljšim alpinističnim narodom. Tudi kasnejša statistika nas je na tem mestu samo ohranila. Deset let kasneje so Slovenci zopet stopili na ta vrh, in kasneje je bilo še več Slovencev na tej gori. Leta 1990 je bila Marija Štremfelj kot prva Slovenka in 13. ženska nasploh na tej gori, z možem Andrejem pa sta bila prvi zakonski par, ki sta osvojila to goro. Leta 1997 je Pavle Kozjek prvi med Slovenci dosegel vrh brez uporabe dodatnega kisika, Davo Karničar pa je prvi Zemljan, ki je leta 2000 presmučal z vrha do baznega tabora. Ob 30. obletnici prvega slovenskega vzpona na Mount Everest je založba Mladinska knjiga izdala dva ponatisa alpinističnih literarnih del. Prva, že večkrat natisnjena knjiga Pot, ki jo je napisal Nejc Zaplotnik, je še vedno pojem za slovensko planinsko literaturo. Avtorjeva misel v knjigi, ki naj velja tudi v življenju nasploh, da ni najpomembnejši cilj, pač pa pot, »ki jo živiš«, ga je ustvarila nesmrtnega. S tremi težkimi prvenstvenimi vzponi na osemtisočake ga je leta 1979 postavilo v bok slovitemu Reinholdu Messnerju. Najpomembnejše pa je dejstvo, da je Nejc živel tako iskreno, kot ga je opisal v knjigi. To je skupno od leta 1981 že osmi natis te knjige, to pot obogaten s fotografijami in dodatnim gradivom ter komentarji. Druga knjiga, pa je delo, ki ga je napisala Bernarde e McDonald o našem alpinistu Tomažu Humarju. Prvič je izšla v lanskem koledarskem letu pri založbi Hutchinson v Londonu, že letos pa tudi pri nas. Tomaž Humar je prav gotovo eden najbolj atraktivnih alpinistov pri nas. Avgusta 2005 pa je obtičal na ozki polici v Rupalski steni Nanga Parbata, potem ko je skušal sam najti novo, direktno pot po najvišji gorski steni na svetu. Po šestih dneh je spektakularno rešitev s helikopterjem spremljal ves svet. Kljub temu je tudi za Reinholda Messnerja eden najboljših alpinistov na svetu. Na svojih poteh se ne ponavlja. Mnogi imajo njegove smeri za samomorilske, saj še vedno in najraje pleza sam. To je knjiga o njem, o njegovih dosežkih in zasebnem življenju. Je ilustracija njegovega prepričanja, ki ga je sam zapisal na koncu knjige, da so »najtežje in najpomembnejše stvari v življenju lahke«. Ciril Velkovrh