Glejte. Jaz imam tukaj tudi gradivo na podlagi česa je Ustavno sodišče odločalo. V gradivu iz 7. oktobra 2004 je tudi primer, na podlagi katerega je Ustavno sodišče odločalo. Ga bom prebral. Pritožnik na Ustavno sodišče tako opisuje svoj primer. "Dne 1. 8. 1942 so ob eni uri ponoči prihrumeli partizani na naš dom v Šentjošt, številka 46, pošta Horjul in najprej ustrelili našo mamo, 38 letno Ivano Jesenovec, poročeno Bradeško. Nato so jih kot mesarji prerezali še vrat. Nekaj minut za tem še očeta, 48-letnega Franca Bradeško. Ni bilo dovolj izživljanja. Požgali so še naš dom. Ostalo nas je pet otrok v starosti od 6 tednov do 8 let. Najmlajšega je imela mama ob usmrtitvi v naročju. Starejša dva otroka so ob tej uri napodili v gozd z grožnjo: "Če ne izgineta, bomo še vaju!" Kaj sta onadva zagrešila za tako grožnjo? Mlajši trije so do jutri preživeli ob mrtvi mami, okrvljavljeni z njeno krvjo. Podobno oziroma še bolj grozljivo se je, če je sploh lahko, je bilo pri sosedu, kjer je celo en otrok zgorel v hiši." V nadaljevanju govori: "Ni bilo še nobene vaške straže. Nič nismo imeli kontaktov. Ne z okupatorjem, tudi sodelavcev okupatorjev še ni bilo." Sprašujem zakaj te žrtve selekcioniramo obravnavati diskriminirano. Samo zaradi tega, ker so jim partizani pobili starše. Zakaj? Mi še vedno vztrajamo na stališču, da je s strani žrtve vseeno kdo jih je pobil, kdo jih je mučil in podobno. To vi delate v tem zakonu.