"Mislim, da je to nekaj, kar bi morali pričakovati. Verjamem v naravni red, kakor koli že temu rečemo, božja previdnost ali zakoni narave. Če se pregrešiš in jih porušiš, pride kazen. Na to gledam kot na varovalni mehanizem, da svet preživi. Ko smo se zaradi dobičkonosnosti odločili za ta kanibalizem, da iz živalskih odpadkov delamo poceni krmo za živali, bi morali pričakovati, da se bo prej ali slej nekaj zgodilo. Upam, da bo svet sprejel to kot opozorilo in da je to bolj vprašanje etike kot zdravstva, veterine ali genetike. Prepričan sem, da bo človeštvo prej ali slej poraženo, če ne bo delalo v skladu s temeljnimi etičnimi principi, ki so univerzalni. Največje posledice take nepreračunljivosti pa praviloma nosijo tisti, ki so najmanj krivi. Če bo bolezen napredovala, bodo ceno v največji meri plačevale države, ki kostne moke morda sploh ne poznajo. Del mesa bo najbrž res končal v sežigalnicah, del pa po znižanih cenah v najrevnejših državah sveta. Tako kot se še danes ne ve, kam je šel pomemben del pridelka iz časa černobilske nesreče: del tega so uničili, koliko pa se ga je zaužilo, se ne ve."