Star pregovor pravi, da sneg ne pada zato, da bi pobelil hrib, pač pa zato, da zveri pustijo svoje sledi. V očitnem pomanjkanju zveri v slovenski prestolnici - razen tistih nekaj v živalskem vrtu - svoje sledi s pomočjo lastnikov puščajo kar domači psi. Opravljanje velike potrebe za štirinožne prijatelje pač ni stvar kulture in moralnih zadržkov, pač pa predvsem naravna potreba. Glede na to, da je sneg zelo nenavadna substanca, ki z rastjo temperature izgublja svojo obstojnost, se blato tako kaj hitro približuje podlagi, na kateri sneg leži. In ko sneg skopni, se iztrebki srečajo z asfaltno podlago. Hoja po njej postaja prava umetnost skakanja z ene čiste točke na drugo, za kar pa so seveda psi še najmanj krivi. Če bi namreč lastniki, kot velevata bonton in zakon, za svojimi prijatelji počistili, bi kopnenje snega postalo manj problematično. Predvsem pa hoja za pešce manj umetelna in težka.